NOVICA

20. 5. 2013

Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek v Državnem zboru: “Zadnja zadolžitev je bila za Slovenijo bistveno bolj ugodna in cenejša kot tista iz časa prejšnje vlade”

Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek se je danes udeležila 14. redne seje Državnega zbora in odgovarjala na poslanska vprašanja. Poslanec NSi Jožef Horvat je predsednico vlade v zvezi s prodajo državnih obveznic vprašal, kašen bo letni strošek Slovenije za servisiranje zadnje prodaje obveznic in kakšen je njen konkretni namen. Predsednica vlade je v odgovoru pojasnila, da zadnje zadolževanje ni bilo tako neuspešno kot predzadnje iz časa prejšnje vlade, ki je bilo bistveno manj ugodno in dražje za Slovenijo kot zadnje, saj je bila izdaja desetletne dolarske obveznice v evrih maja letos za 10 bazičnih točk ugodnejša kot izdaja desetletne dolarske obveznice v evrih oktobra lani. Poleg tega se je Republika Slovenija odločila za t. i. sintetično zadolžitev v evrih na način, da so denarni tokovi v evrih znani, tako da RS gibanju tečaja ni izpostavljena. ''Razmere na trgu so bile v začetku maja 2013 zelo ugodne in RS se je kljub dražji zadolžitvi v dolarjih kot oktobra 2012 v evrih zadolžila ceneje,'' je poudarila predsednica vlade. Glede namena pa je predsednica vlade povedala, da se pridobljena sredstva uporabljajo za financiranje izvrševanja državnega proračuna in upravljanje državnega dolga v posameznem proračunskem letu, del teh sredstev pa bo potreben tudi za dokapitalizacijo in sanacijo slovenskih bank.

   

Poslanec SDS Jože Tanko je zastavil vprašanje o prodaji državnega premoženja in vprašal, na podlagi kakšnih meril se je vlada med vsemi bankami odločila za prodajo NKBM. Predsednica vlade je v odgovoru dejala, da sta nezadostna kapitalska ustreznost in visok delež nedonosnih posojil najbolj obremenjujoča za bančni sistem ter tako povečujeta posojilno tveganje bank in zmanjšujeta bančno sposobnost zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. Ob tem je naštela tudi glavna merila, na podlagi katerih se je določil seznam naložb, namenjenih za prodajo. ''Zaradi večje stabilnosti bančnega sistema se je vlada kljub temu, da je NKBM sistemska banka, odločila za njeno prodajo. Banko bo potrebno še dodatno dokapitalizirati, pri čemer bodo potencialni investitorji svoj morebitni vstop v kapital banke pogojevali s tem, da morajo nad poslovanjem banke imeti popolno kontrolo in nadzor,'' je dejala predsednica vlade in poudarila, da se bo z vstopom tujcev v lastništvo banke nadzor prej okrepil kot zmanjšal, tako da argument, da je njeno članstvo v nadzornem svetu NKBM povezano z odprodajo, nikakor ne drži. Ob tem je opozorila tudi, da med njenim članstvom ni bilo nobenih posredovanj glede posojil pri njej osebno niti ni sama nikoli posredovala v zvezi s podeljevanjem posojil.

 

Poslanec SLS Franc Pukšič je predsednico vlade vprašal o konkretnih ukrepih, ki jih bo vlada sprejela za oživitev gospodarske rasti, ter kakšni so ocenjeni učinki ukrepov na gospodarsko rast in zaposlenost v tem in prihodnjih letih. Predsednica vlade je v odgovoru povedala, da je sanacija bank ključnega pomena za slovensko gospodarstvo in s tem tudi nova delovna mesta. ''V okviru nadaljevanja obstoječih dolgoročnih namenskih linij SID banke bo v letu 2013 zagotovljenih dodatnih 400 milijonov evrov dolgoročnih virov, na podlagi teh in novih virov pa bo na letnem nivoju podprto do tisoč podjetij,'' je poslancu odgovorila predsednica vlade in nadaljevala, da je v letu 2013 podjetjem na voljo še 140 milijonov evrov sredstev za podporo okvirno tridesetim projektom podjetij. Dodatno je še pojasnila, da so bili med pripravo ukrepov ves čas v stiku z gospodarsko in obrtno zbornico, vlogo posvetovalnega telesa pa bo lahko opravljal tudi pravkar ustanovljeni svet za razvoj.

 

Poslanec DL Rihard Braniselj je predsednici vlade zastavil vprašanje o sanaciji bančnega sektorja in prenosu slabih terjatev. Predsednica vlade je poudarila, da bo moral ta ukrep veljati za vse člane poslovodstev in nadzornih svetov, saj ''morajo tisti, ki so zagrešili kakršna koli kriminalna dejanja, za to odgovarjati. A najslabša posojila, s katerimi se zdaj ukvarjamo, so bila v vseh ali pa v dveh največjih bankah v državni lasti podeljena v obdobju od leta 2006 do leta 2008.'' V nadaljevanju je predsednica vlade še povedala, da sta ključna ukrepa za krepitev stabilnosti bank in s tem izboljšanje pogojev financiranja znižanje deležev slabe aktive in zagotavljanje kapitalske ustreznosti bank. Za izvedbo teh ukrepov je že bila ustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank, ki je že operativna in deluje v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Hkrati s postopkom prenosa slabe aktive z bank na to družbo bo po besedah predsednice vlade država izvedla tudi dokapitalizacijo bank, če ne bo mogoče privabiti zasebnega vlagatelja. ''Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov s strani Banke Slovenije ocenjujemo, da bo potrebno za dokapitalizacije bank zagotoviti do 900 milijonov evrov,'' je povedala predsednica vlade. Ob tem je dodala, da mora Vlada Republike Slovenije sprejeti formalno odločitev glede primernosti banke za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank, kar je za prvo banko tudi že naredila. Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov Banke Slovenije je ocenjeno, da slabe terjatve za prenos na novo družbo znašajo 3,3 milijarde evrov.