NOVICA
Spomladansko zasedanje Evropskega sveta
Predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek se je 20. in 21. marca 2014 v Bruslju udeležila dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta, katerega teme so bile evropski semester, konkurenčnost industrije, podnebje in energetika, odnosi z Afriko ter priprave na bližnji vrh EU-Afrika, osrednja pozornost pa je bila namenjena razmeram v Ukrajini. Na delovni večerji so člani Evropskega sveta razpravljali o odzivu na nedavni referendum na Krimu, ki je po mnenju predstavnikov evropskih institucij nezakonit in v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom, ter na dogodke, ki so mu sledili. Drugi dan zasedanja so voditelji vseh članic EU in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso podpisali politični del pridružitvenega sporazuma z Ukrajino.
Voditelji so se strinjali, da je edina mogoča rešitev nastale situacije politični dialog, in še enkrat pozvali Rusijo, da začne pogovore z ukrajinsko stranjo. Sprejeli so tudi seznam z imeni posameznikov, ki so po njihovem mnenju najbolj pripomogli k stopnjevanju krize in destabilizaciji razmer v Ukrajini. Zanje bosta veljali prepoved izdaje vizumov in zamrznitev premoženja. »Zaostrovanje sankcij ni v našem interesu in verjamem, da tudi ni v interesu Rusije, vendar je EU glede tega enotna in odločna,« je povedala premierka in opozorila, da si zatiskamo oči, če mislimo, da uvedba sankcij na Slovenijo ne bo vplivala, ter še enkrat poudarila, da je treba krizo rešiti z dialogom, saj bi bila uvedba sankcij boleča za obe strani, Evropo in Rusijo.
Na današnjem dopoldanskem zasedanju so voditelji največ časa posvetili razpravi o novem podnebno-energetskem okviru. Države članice so poudarile svoja znana stališča, ki v tem trenutku še niso povsem poenotena. Dogovorili so se, da se dokončni dogovor o ciljih sprejme najpozneje do oktobra. Velik del razprave je bil namenjen tudi dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga s posebnim poudarkom na zmanjševanju energetske odvisnosti od tretjih držav. Voditelji so Komisiji naložili, naj do junija pripravi načrt za zmanjšanje energetske odvisnosti. Mogoče poti so zlasti povečanje energetske učinkovitosti, diverzifikacija oskrbe, obnovljivi viri energije in drugi domači viri. Sprejet je bil tudi sklep o solidarnosti med državami članicami pri morebitnih nenadnih motnjah oskrbe z energijo v eni ali več državah članicah. Premierka je še pozdravila včeraj dosežen dogovor o enotnem reševalnem mehanizmu in s tem drugem stebru bančne unije, ki je sicer v senci ukrajinske krize, vendar je pomemben korak naprej pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti finančnega sistema v EU.