Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci pred udeležbo na slovesnosti ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe v Berlinu poudaril, da je pol stoletja po podpisu pogodbe možno sprejeti dokaj soglasno oceno o tem, da je Evropska unija zgodba o uspehu. Slednja je celotnemu kontinentu zagotovila mir, stabilnost in velik vsesplošen razvoj. »Ravno Evropska unija je omogočila, da je prišlo do ponovne demokratizacije vzhodnega dela kontinenta in leta 2004 tudi do velike združitve,« je dejal.
(Foto: Kabinet predsednika vlade)
Berlinska deklaracija, ki bo ob tej priložnosti podpisana, bo, po njegovih besedah, povzela ključne uspehe Evropske unije doslej, skupne ideale in vrednote, na katerih le ta temelji, ter poglavitne sedanje notranje in zunanje izzive povezave. Prav tako bo v dokumentu, ki ne bo formalnega, ampak simbolnega značaja, omenjena potreba po obnovitvi skupnega temelja Evropske unije. »Tu gre za zavezo, ki v besedah zelo verjetno ne bo omenjala evropske ustavne pogodbe, nanaša se pa seveda na situacijo, ki je nastala po tem, ko ta pogodba v dveh državah ni bila ratificirana,« je pojasnil predsednik slovenske vlade. Zaveza, da si bo Evropska unija prizadevala obnoviti temelj, na katerem stoji, še pred naslednjimi evropskimi volitvami leta 2009, je, po njegovi oceni, ključno sporočilo te deklaracije. »Soglasje o tem, da je ta temelj potrebno obnoviti, je prvi velik pozitivni korak, potem ko je institucionalna prenova Evropske unije zašla v krizo.«
Pri oblikovanju besedila deklaracije je bilo nekaj dilem, kjer se je tudi Slovenija zelo zavzemala, da odgovori nanje ne bi bili izpuščeni. Ti pomisleki so bili, po besedah premiera, odpravljeni, tako da bosta širitev Unije in ustanovitev Evropske monetarne unije v dokumentu navedena kot velika uspeha povezave. »Zelo pomembno je, da je v deklaraciji prisotna omemba uravnoteženega razvoja v smislu ravnotežja med konkurenčnostjo in solidarnostjo,« je še dejal in kot pozitivno izpostavil tudi dejstvo, da dokument na načelni ravni odgovarja na izziv varstva okolja in obnovljivih virov energije.
Slovenija, tako kot druge članice Evropske unije, pričakuje, da bo nemško predsedstvo do junijskega Evropskega sveta dokončalo delo, ki se formalno začenja prav s simbolnim sprejemom Berlinske deklaracije, ter pripravila odločitev o tem, kako razplesti institucionalno krizo v Evropski uniji. »Ambicija je, da se junija sprejme časovnica potrebnih korakov za to, da bodo temelji Evropske unije obnovljeni pravočasno in da jih bo možno upoštevati že ob volitvah v Evropski parlament leta 2009,« , je povedal predsednik vlade Janez Janša. Slovenija pričakuje, da bo do potrebnih rešitev prišlo do konca tega leta. Zelo možno pa je, da se ta procedura zavleče tudi v čas slovenskega predsedovanja, kar bo, po njegovih besedah, predstavljalo za Slovenijo še dodaten velik izziv.
»Glede na neposredne izkušnje z nemškim predsedovanjem Evropski uniji lahko rečem, da smo lahko zmerni optimisti,« je dosedanje delo predsedujoče Nemčije orisal premier. Ob tem je izpostavil odnose med Evropsko unijo in ZDA na eni, ter Rusijo na drugi strani, kjer je v tem času prišlo do zelo produktivnega obravnavanja nekaterih vprašanj, ki so prej povzročala določene dileme, ter nedavno nemško stališče povezano z dilemo o namestitvi ameriškega protiraketnega ščita na ozemlju nekaterih držav Evropske unije. »To je zelo produktivno stališče in odraža resno ukvarjanje nemškega predsedstva z dilemami, ki dejansko obstajajo,« je še dejal in dodal, da je Slovenija zelo zadovoljna tudi s sodelovanjem z nemškim predsedstvom, ko gre za predsedovanje v okviru skupnega programa Slovenije, Portugalske in Nemčije.
Predsednik vlade Janez Janša je ob tem tudi poudaril, da Slovenija svojo zunanjo politiko, ko gre za reševanje nekaterih kriznih vprašanj v svetu, oblikuje in usklajuje znotraj Evropske unije. Pojasnil je, da nekatere solistične poteze nekaterih slovenskih politikov, katerim smo priča v zadnjem času, v zvezi z vprašanjem iranskega jedrskega programa in mednarodnega nadzora nad njim, ne predstavljajo stališča Republike Slovenije, niso bile usklajene v celoti, ter jih vlada tudi ne pozna. »Slovenija bo ostala zavezana odločitvam, ki smo jih usklajevali in sprejeli znotraj Evropske unije. Ko gre za konkretno vprašanje na relaciji Evropska unija – Iran, smo to stališče zelo jasno povedali tudi ob obisku iranskega zunanjega ministra v Sloveniji. Unija ima v zvezi s tem zelo načelno uravnoteženo stališče, ki se zavzema za miroljubno rešitev, hkrati pa tudi za odpravo vseh varnostnih tveganj, ki lahko ogrozijo tudi varnost Evropske unije.« Slovenija se tudi, ko gre za vprašanje bodočega statusa Kosova, usklajuje znotraj Evropske unije, na katero bo v prihodnosti prešla celotna odgovornost za mir in stabilnost v regiji. »Tudi tukaj je absolutno potrebno stališča in ukrepe koordinirati znotraj Evropske unije, drugače bomo na koncu škodili sami sebi,« je zaključil premier Janez Janša.
Magnetogram novinarske konference predsednika Vlade RS
