Foto: Primož Lavre/Salomon 2000
Spoštovane državljanke in državljani,dragi rojaki!
Slovenska osamosvojitev je bila enkratno dejanje, ki je jasno začrtalo pot sedanjim in prihodnjim generacijam. Slovenija se od razglasitve samostojne države junija 1991 pa do danes ni samo obdržala, ampak tudi izkazala. Svetu in sebi smo pokazali, da smo aktivni del mednarodne skupnosti. Učinkovito smo izkoristili članstvo v Evropski uniji in se vključili v delovanje njenih institucij, postali smo članica zveze NATO, vse bolj aktivno in uspešno pa prevzemamo naloge v dobrobit mednarodne skupnosti. Prihodnje leto bo Slovenija kot prva in doslej edina nova članica Evropske unije prevzela evro, nekaj kasneje pa bomo vstopili še v Schengenski prostor.
Leta 1990 smo z oblikovanjem MSNZ Slovenci dobili svojo obrambno moč, svojo vojsko, zato smo lahko varovali prav vse nadaljnje postopne korake slovenske osamosvojitve. Ta je potem prerasla v slovensko TO, ki je skupaj s slovensko policijo ustvarila močno obrambno silo, sposobno ubraniti novo slovensko državo in v vojni za Slovenijo zmagati. Letos tako slavimo 16 obletnico slovenske vojske in 15 obletnico samostojne slovenske države. Brez pravočasno organizirane lastne obrambne moči, brez slovenske vojske in slovenske policije, ne bi bilo slovenske države.
Če so bile v preteklosti majhne države pogosto žrtve rivalstva velikih, se jim v današnjem svetu, v katerem štejeta predvsem znanje in informacije, ponujajo veliko boljše možnosti za razvoj. Velika preizkušnja bo pred nami v letu 2008, ko bomo dobili priložnost, da kot prva nova članica predsedujemo Evropski uniji in pokažemo ustanovnim članicam, da smo tudi nove lahko uspešne. To je za nas veliko priznanje, priložnost in velik izziv.
Slovenci smo v preteklosti že pokazali, da znamo stopiti skupaj ob najbolj prelomnih trenutkih. Tako je bilo, ko smo se ob velikem soglasju odločili za samostojno državo, prav tako ob vstopu v Evropsko unijo. Danes, po petnajstih letih, ko so nam naklonjene strateške pozitivne okoliščine in je na naši strani veliko bolj predvidljivo obdobje, potrebujemo še tretje, ravno tako pomembno soglasje o naši prihodnosti.
Tokrat se moramo odločiti o poti, ki nam bo omogočila znaten trajnostni razvoj države in ohranjanje vrednot, ki bodo zagotavljale visoko raven blaginje, socialno kohezijo in solidarnost, kakovost življenja, dostopnost izobraževanja in zdravja. Razvoj družbe mora omogočiti vsakemu posamezniku dolgo, zdravo in aktivno življenje.
Da bi ohranili te vrednote v vse bolj dinamičnem in globaliziranem svetu, se bomo potrudili za uspešen gospodarski razvoj, izhajajoč iz neizpodbitnega dejstva, da samo gospodarski razvoj lahko zagotavlja trajne in trdne osnove za blaginjo in prodornost na mednarodnih trgih. Slovenija mora vzpostaviti drugačno razmerje med ekonomsko učinkovitostjo trga, socialno odgovornostjo posameznikov in partnersko državo.
Bila bi velika škoda, če ne bi izkoristili okoliščin, ki govorijo, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla eno najvišjih gospodarskih rasti, s katero je zmanjšala razvojni zaostanek za Evropsko unijo, znižala inflacijo in začela z ugodnimi premiki na trgu dela. Slovenija je prvič v položaju, ko lahko pričakuje obdobje kontinuiranega razvoja in razcveta. Samo od nas je odvisno, ali bomo pri tem uspešni.
Breme razvoja danes nosijo aktivne generacije. Trenutna rast in sedanji uspehi so njihova zasluga. Petnajst let je čas, v katerem se je ta generacija izkazala ne samo z osamosvojitvijo, temveč tudi z vsem, kar je Slovenija danes. Uspešna in z realno gospodarsko podlago, ki bo z modernizacijo tudi v prihodnje ostala osnova za trajno povečevanje blaginje.
Vendar pa ne želimo biti samo država s trgom in regulativo. Želimo Slovenijo kot povezano skupnost, kot solidarno družbo. Del nas so tudi generacije upokojenih sodržavljanov, ki so ustvarile vse, kar smo prinesli v samostojno državo. Ustvarile v mnogokrat težjih razmerah. Ne bi bilo pravično, da bi sedaj, ko Slovenija napreduje, oni ponovno nosili nesorazmerno veliko breme razvoja. Ob tem, ko lahko realno pričakujemo, da bodo prihodnje generacije v vsakem primeru živele mnogo, mnogo bolje, kot so sedaj upokojene. Ne bi bilo pravično, zato bomo skrbeli za realno rast pokojnin, pa tudi za krepitev kapitalskega stebra pokojninskega zavarovanja, da ne bo treba povečevati prispevnih stopenj in bolj obremenjevati živega dela.
Mnogo, mnogo večjo pozornost kot dosedaj pa moramo nameniti prihodnjim generacijam. Tistim, ki so bili rojeni v teh 15 letih in ki se rojevajo danes. Kot skupnost jim lahko zagotovimo varno okolje in vrednote, ki bodo bogatile našo prihodnost. To je zelo pomembno. Potem kvalitetno šolstvo, kvalitetno znanje in razvito sposobnost, naučeno uporabiti v različnih, stalno se spreminjajočih okoliščinah. Poleg tega pa smo že sposobni v prihodnjih letih vsem mladim, ki želijo študirati, zagotoviti soliden socialni položaj in kriterij socialnega stanja izločiti kot selekcijsko merilo za mladega človeka. Vsak, ki se je pripravljen in sposoben potruditi, da si pridobi katerokoli stopnjo izobrazbe, mora imeti zato ustrezne materialne pogoje. Vsem, ki jim tega ne morejo zagotoviti starši, mora to zagotoviti štipendijski sistem. V ta namen bomo v prihodnjih letih bistveno povečali sredstva za štipendije tistim, ki redno študirajo. V nacionalnem interesu je, da si vsak že v mladosti pridobi toliko znanj, kot je sposoben in ne samo toliko, kot mu dopušča socialni položaj. Bolj bomo sposobni uveljaviti in organizirati naš človeški kapitel, bolj bomo napredovali kot skupnost in kot posamezniki. Vlaganje v znanje in štipendije ni zgolj strošek, je naložba posameznika in družbe v prihodnost.
Danes si lahko bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Na poti k temu cilju želimo poseči po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost.
Naredimo, da bo tisto, kar je najboljše v nas, delovalo tudi v skupno dobro. Dajmo Sloveniji našo energijo, naše ideje, naša upanja, naše talente. Uporabimo jih zato, da izgradimo skupnost, v kateri bo lahko prav vsak njen član lahko dejal: »Mar mi je, kaj bo s Slovenijo, kajti vem, da tudi Sloveniji ni vseeno, kaj bo z mano.«
Iskrene čestitke ob dnevu državnosti, ob 15 rojstnem dnevu Slovenije.
