Predsednik vlade Janez Janša je danes predsednikom parlamentarnih strank in poslanki madžarske narodne skupnost, ki so podpisali Partnerstvo za razvoj, predstavil delovno verzijo Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. Gre za dokument, ki konkretizira Strategijo razvoja Slovenije in temelji na ukrepu številka 18 iz Okvira gospodarskih in socialnih reform ter predvideva izdelavo nabora težiščnih projektov.
FOTO: KPV
Kot je po sestanku poudaril premier, želi vlada s takšno resolucijo spodbuditi gospodarsko rast po celotni državi in olajšati črpanje evropskih sredstev. Zato so vladni resorji v prvi polovici letošnjega leta, po različnih izvedenih študijah in posvetovanjih, pripravili delovni osnutek nabora 34. nosilnih nacionalnih razvojnih projektov. »Od danes naprej sledi usklajevanje na načelni ravni, priprava konkretnega predloga in potem seveda sprejetje na vladi in pošiljanje dokumenta v Državni zbor RS. Pričakujemo, da bo tudi razprava, ki bo potekala v Državnem zboru RS in tudi v javnosti potem, ko bo resolucija dodelana in predstavljena omogočila, da se ta nabor projektov eventuelno še dopolni, da se dopolni tudi časovna dimenzija teh projektov ali da se spremenijo določene prioritete. Postopek bo odprt do konca sprejetja te resolucije,« je poudaril premier.
Po njegovih besedah gre za zelo pomemben izvedbeni dokument, kot ga Slovenija doslej še nikoli ni imela. »Več ali manj smo pri podobnem pristopu v preteklosti ostajali na načelni ravni, tokrat pa smo naredili ta korak naprej in tudi ocena partnerjev na današnjem sestanku po predstavitvi je bila v tej fazi pozitivna,« je dejal predsednik vlade.
Na drugem sestanku Partnerskega sveta so podpisniki sporazuma obravnavali tudi dosedanje usklajevanje reformnih ukrepov oziroma zakonov, ki jih je Vlada RS poslala v Državni zbor RS. V dosedanjih postopkih usklajevanja je bilo tako 16 zakonov, od tega jih je bilo sedem usklajenih, pet, ki so že šli v proceduro naprej, ni bilo dokončno usklajenih, usklajevanja o štirih predlogih zakonov pa še potekajo.
»Izkupiček je večinsko pozitiven, ni absoluten, že na začetku pa smo dejali, da ne pričakujemo, da se bo možno o vseh stvareh uskladiti. Opozoril bi, da kjer zakoni niso bili dokončno usklajeni, to ne pomeni, da ni bilo doseženo soglasje o pretežni vsebini večine zakonov. Niso pa bile usklajene vse malenkosti oziroma vsi členi. Če dam še generalno oceno mislim, da je teh 16 usklajevanj pokazalo, da je partnerstvo sicer po eni strani naporen projekt, po drugi strani pa seveda koristen. Prihaja do sinergije idej in tudi dodatnih predlogov, ki prej v proceduri niso bili zajeti in prepričani smo, da so to koraki na dobri poti v pravo smer,« je zaključil predsednik vlade Janez Janša.
Poročilo
