Predsednik Vlade RS Janez Janša je po današnjem srečanju s predstavniki Študentske organizacije Slovenije poudaril, da je vesel stališča študentov, da odprejo novo poglavje ter tako presežemo zaplete iz preteklih mesecev. Pozdravil je pripravljenosti študentskih organizacij, da sodelujejo že v pripravljalnih fazah nekaterih zakonskih projektov, ki se nanašajo na štipendijsko politiko in tudi druga področja.
FOTO: KPV
Po besedah premierja so bili na sestanku sprejeti nekateri dogovori o nadaljevanju pogovorov, ki se bodo začeli takoj v začetku jeseni. »Vlada je v tem času tudi, v skladu z zakonom, osvežila Svet Vlade RS za študentska vprašanja, ki je operativen in sposoben tega pogovora. Na tej podlagi bo tudi vladi lažje pripraviti zakone, ki bodo bolj popolni in smiselni. Jasno pa je seveda, da imajo ključno besedo o vseh zakonih poslanci v državnem zboru, torej zakonodajna veja oblasti. Tukaj se tako pojavi tudi razkorak - med uskladitvami, ki so dosežene s civilno družbo, v tem primeru s študentskimi organizacijami, in nekim končnim besedilom, ki običajno ni popolnoma isto. Pogovarjali smo se o načinih, kako bi ta razkorak odpravili. Tako smo se dogovorili, da bo informiranje v prihodnje boljše, vendar pa vlada ne more dati sto odstotnega zagotovila, da bodo dejansko ravno takšne rešitve, ki so predlagane, potem v parlamentu tudi sprejete,« je dejal predsednik vlade.
Glede študentskega dela pa je premier poudaril, da je stališče vlade od samega začetka, da način in organizacija študentskega dela v Sloveniji nista primerljiva z drugimi državami. Strinjal se je, da je študentsko delo neke vrste socialni korektiv, ki ima v tem trenutku več dobrih kot slabih posledic. Slovenija namreč še nima takšne štipendijske politike, ki bi sto odstotno pokrila tisti sloj, ki je te pomoči potreben. »Zato dosedanje oblike študentskega dela ne bomo spreminjali, ga bomo pa odpravili tisti trenutek, ko bo Slovenija sposobna za štipendijsko politiko dejansko zagotoviti enake izhodiščne možnosti. Tako bo vsak, ki bo želel in ki bo sposoben študirati, to lahko storil ne glede na svoj socialni položaj. S temi reformnimi ukrepi, ki sedaj dobivajo konkretno izvedbo z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, se bomo temu stanju zelo približali. Mislim, da v zvezi s tem med študenti ni kakšnih velikih dilem, ker vsi jemljejo študentsko delo kot socialni korektiv,« je bil odločen predsednik vlade.
Financiranje študentskih organizacij pa po besedah premierja z novo finančno perspektivo EU v prihodnjem letu dobiva nove možnosti, ki jih doslej v takšni meri nikoli ni bilo. Programi študentskih organizacij se bodo namreč lahko financirali tudi iz evropskih sredstev. Študentske organizacije so dovolj močne, da lahko pripravijo programe, ki so sposobni konkurirati za ta sredstva, predstavniki študentov pa so na sestanku izrazili tudi pripravljenost, da se išče rešitve tudi v tej smeri.
