Premier Janez Janša na šestem vrhunskem zasedanju ASEM v Helsinkih
Predsednik vlade Janez Janša se danes in jutri v Helsinkih udeležuje šestega vrhunskega azijsko-evropskega zasedanja ASEM VI. Na njem sodeluje 25 držav članic EU, Evropska komisija, 10 članic ASEAN ter Kitajska, Japonska in Republika Koreja. Letošnje srečanje praznuje deseto obletnico, zato je del dogodkov posvečen tudi temu, predvsem pa gre za vrhunsko srečanje, ki se ukvarja z najpomembnejšimi vprašanji, s katerimi se soočata obe celini.
FOTO: BOBO
Udeležba na tokratnem vrhu je na visoki ravni, vrh pa je v teh 10-tih letih prerasel v mesto srečanja, kjer je možno odpreti vse teme in mnoge tudi rešiti. Ob robu vrha je tako tudi veliko spremljajočih aktivnosti, na katerih se srečujejo parlamentarci, gospodarske in civilno-družbene organizacije.
»Po desetih letih lahko prvič ugotovimo, da je to srečanje iz tistih prvih ciljev, ko se je šlo predvsem za gospodarske interese, preraslo tudi v politično srečanje. Teme, ki prevladujejo na tem šestem vrhu, so bolj vezane na vprašanja varnosti ter zaščite pred globalnimi tveganji, ki ne poznajo nacionalnih meja,« je povzel današnje dogajanje slovenski premier.
Na današnjem prvem plenarnem zasedanju šefov držav in vlad so udeleženci obravnavali vprašanje multilateralizma. V ospredju je bil namreč pogovor o vlogi OZN v prihodnje, članice EU in azijske države pa so se strinjale, da mora svetovna organizacija tudi v prihodnje imeti vodilno vlogo v okviru mednarodnega pravnega reda. Ta vloga mora biti še bolj učinkovita, OZN pa mora stremeti k še večji avtoriteti. Udeleženci so, po besedah slovenskega predsednika vlade, odprli tudi nekaj aktualnih tem, ki so povezane z zadnjimi zapleti na svetovnem zemljevidu. Tako so govorili tudi o zadnjem poskusu testa raketnega orožja s strani Severne Koreje.
Sicer pa ob robu tega zasedanja šefi držav in vlad usklajujejo tudi nekatere aktualne zadeve v Evropski uniji. Poleg stalne teme zadnjih mesecev – evropske ustave, prevladuje znotraj držav kandidatk za širitev Schengenskega območja tudi zaskrbljenost zaradi morebitnega odloga te širitve, saj namreč nekatere tehnične priprave zamujajo. Slovenski premier je izrazil upanje, da večje zamude pri širitvi Schengenskega območja ne bo ter dodal, da osebno ne verjame povsem v razlago, da gre za tehnične probleme. »Tisti, ki je prevzel odgovornost za to, da se ti pogoji zagotovijo, mora to tudi izpolniti. Ni namreč nepomembno, da smo države kandidatke investirale veliko sredstev in človeških potencialov v pravočasne priprave. V kolikor bi na začetku vedeli, da se lahko ta proces zavleče, bi bile tudi te priprave kasnejše in bi bil celoten projekt tudi cenejši,« je dejal predsednik vlade.
FOTO: BOBO
Ta vrh pa bo tudi priložnost za razna bilateralna srečanja. Premier Janez Janša se bo tako jutri sestal s premierjem Republike Singapur Hsienom Loongom Leejem in predsednikom Vlade Ljudske Republike Kitajske Jiabaom Wenom. V odnosih s Kitajsko ima namreč Republika Slovenija velike gospodarske interese, saj gre za našega največjega trgovinskega partnerja v Aziji, pred kratkim pa sta obe državi podpisali tudi nov trgovinski sporazum. Na bilateralnem srečanju bosta predsednika vlad ta dialog nadaljevala, »saj želimo to sodelovanje nadgraditi tudi z višjimi oblikami sodelovanja – npr. sodelovanja pri raziskavah, ki so povezane z obnovljivimi viri energije, kjer ima Slovenija še posebej velik interes,« je dejal premier. Izmenjala pa naj bi stališča tudi do aktualnih svetovnih vprašanj glede Severne Koreje in Irana. Zaradi skorajšnjega enoletnega slovenskega prevzema predsedovanja svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko varnost, je Slovenija še posebej zainteresirana za izmenjavo mnenj tudi na tem področju.
Predsednik vlade Janez Janša se je zvečer udeležil še večerje, ki jo je priredila predsednica Republike Finske Tarja Halonen. Na njej so obravnavali aktualna vprašanja, tudi vprašanje uporabe jedrske energije v Iranu, ter spregovorili o naporih mednarodne skupnosti, da doseže, da uporaba jedrske energije v miroljubne namene ne bi prerasla v nekontrolirano jedrsko oboroževanje.
