Podrobnejše ocene v zvezi z današnjo odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu bodo možne po prejemu sodbe in podrobni preučitvi njene vsebine, kljub temu pa le to razumemo kot potrditev slovenskih argumentov. Upamo, da bo odločitev strasbourškega sodišča prispevala k hitrejšemu reševanju problema varčevalcev Ljubljanske banke, ter da bomo to priložnost uporabili kot spodbudo za pozitivne premike.

 

Republika Slovenija vseskozi zagovarja stališče, da je vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov potrebno reševati v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, saj je bila slednja tista, ki je jamčila zanje. Slovenija je ob razpadu nekdanje skupne države na podlagi teritorialnega načela prevzela jamstva za devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije. Enako ravnanje pričakujemo tudi s strani Republike Hrvaške.
 
Vseh pet naslednic SFRJ se je 29. junija 2001 s podpisom sporazuma o nasledstvu po nekdanji SFRJ dogovorilo, da se to vprašanje rešuje na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. V Sloveniji zato pričakujemo, da bo današnja odločitev pospešila reševanje tega vprašanja tam, kjer se, v skladu s sporazumom, tudi mora.

 

Želimo si, da bi lahko to vprašanje iz skupne preteklosti, ki obremenjuje dvostranske odnose z našo južno sosedo, v čim krajšem času pospravili z dnevnega reda, ter večjo pozornost namenili skupni evropski prihodnosti, h kateri stremi tudi sosednja Hrvaška.