Predsednik Vlade RS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je Državni zbor RS sprejel paket davčne zakonodaje. Po njegovih besedah je tako Slovenija dobila realno osnovo za to, da bistveno izboljša davčni sistem. Ta bo po novem bolj enostaven in prijazen do davkoplačevalcev, predvsem pa jih bo manj obremenjeval. Bistvena pridobitev te davčne reforme pa je tudi radikalno znižanje stroškov dela.

 

Foto: KPV

 

Z reformo davčne zakonodaje bo Slovenija postala bolj konkurenčna, še posebej pa se bo to poznalo tistim, ki več vlagajo v znanje in lastno izobrazbo ter več investirajo v lastno in skupno prihodnost. »Po naših predvidevanjih bo to še okrepilo možnosti za boljše rezultate slovenskega gospodarstva, ki so že zdaj zelo solidni. Slovenija v zadnjem času beleži visoko gospodarsko rast, nizko inflacijo ter zmanjševanje brezposelnosti, kar je v skupni povezavi teh pokazateljev dober uspeh. Tako ugodnega razmerja med ključnimi makroekonomskimi pokazatelji gospodarskega stanja v Sloveniji doslej še nismo imeli. To še dodatno krepi optimizem pred 1. januarjem prihodnjega leta, ko bo Slovenija prevzela evro tudi kot lastno valuto,« je prepričan premier.

 

Po besedah predsednika vlade Slovenija zmanjšuje proračunski primanjkljaj in to ne na račun krčenja takšnih ali drugačnih socialnih pravic, temveč predvsem na račun bolj uspešnega gospodarjenja in varčevanja države. »Velja omeniti, da zmanjševanje obremenitve dela in s tem tudi manjši pripad državnega proračuna iz tega naslova ne bo šel na račun dvigovanja davkov na kakšnih drugih področjih, ampak bomo to kompenzirali z višjo gospodarsko rastjo in nadaljnjim varčevanjem javne porabe.«

 

Premier je spregovoril tudi o romskem vprašanju v Sloveniji. Dejal je, da je vprašanje pravic, položaja in odgovornosti romske skupnosti problem v vseh evropskih državah, Slovenija tukaj ni nikakršna izjema. Kljub temu, da razmere niso idealne, pa Slovenija sodi med tiste države, ki imajo s tem vprašanjem najmanj težav, saj so ti problemi manjši, manj pereči in se pojavljajo le občasno. »Pravice Romov v Sloveniji so, kljub temu, da še nimamo krovnega zakona, dobro urejene, nekateri problemi pa se seveda pojavljajo v praksi. Slovenija pa beleži tudi kar nekaj dobrih praks integracije romske skupnosti v lokalno okolje in normalno življenje. Gre predvsem za romsko skupnost, ki živi v severovzhodnem delu Slovenije oz. v Prekmurju in vlada si želi, da bi te dobre prakse prenašali v življenje tudi drugod. V zvezi s tem je treba zelo odkrito povedati, da so v Sloveniji občine in območja, kjer je romski živelj prisoten že dolgo časa in da so območja v tej državi, kjer romskega življa ni. Velikokrat se tako dogaja velika krivica okoljem, v katerih živi romska skupnost, ker se jih razglaša za nestrpna, ker se posplošuje posamične konflikte, ne da bi se ob tem pomislilo na dejstvo, da so se Romi naselili in običajno tudi postavili ilegalna naselja tam, kjer je bila toleranca večja. Tam kjer je bila toleranca manjša, teh naselij ni bilo, ker jih je lokalno prebivalstvo že na začetku onemogočilo. Brez tega, da imamo v obziru tudi to dimenzijo tega problema, lahko delamo veliko krivico tistim občinam ali pa prebivalcem tistih občin, krajevnih skupnosti, vasi in zaselkov, ki imajo občasno probleme z romsko skupnostjo in ki se jih na podlagi posamičnih ekscesov razglaša za nestrpne ali pa se uporablja celo še kakšne druge različne slabšalne pridevnike,« je prepričan predsednik vlade.

 

Dejstvo je, je dejal premier, da je Slovenija v ustavo zapisala pravico romske skupnosti in se zavezala, da bo sprejela poseben zakon, ki bo uredil položaj romske skupnosti. Sedanja vlada si je zadala za cilj, da ta zakon v tem mandatu sprejme. Predlog zakona je tik pred vladno proceduro, njegovo usklajevanje pa je bilo dolgo. »Res pa je, da se je resno začelo šele v tem mandatu in da je prej 12 let izvršila oblast vztrajala na stališču, da poseben zakon ni potreben. Del teh vprašanj se je dejansko uredil v posamičnih zakonih, vendar ne vsa, zato je krovni zakon potreben. Tisto, kar je bil ključni problem doslej, tudi zaradi tega, ker ni bilo tega krovnega zakona, je bila praznina, ki je nastajala med pristojnostmi, ki jih imajo lokalne skupnosti in katerim je bilo reševanje tega vprašanja pretežno prepuščeno in pristojnostmi, ki jih ima država. V nekaterih občinah se je to vprašanje izjemno zaostrilo, ker je romska skupnost živela na črnih lokacijah s črnimi gradnjami, na lokacijah, ki so bile tudi ekološko sporne, občina sama pa ni imela alternativnih zemljišč ali lokacij, s katerimi bi lahko ta problem ustrezneje rešila. Poudarim, da mnogih od teh vprašanj ni možno rešiti samo z večjimi finančnimi sredstvi ali pa z večjo politično participacijo oz. z uvajanjem romskih svetnikov v posamične občinske svete. Z zakonom, ki bo šel zdaj v proceduro, želimo zapolniti to pravno praznino, zakon je bil v veliki meri usklajen s predstavniki romske skupnosti v Sloveniji in pričakujem, da bo razprava o njem konstruktivna tudi, ko bo gradivo prišlo v DZ,« je dejal predsednik vlade.

 

Premier obžaluje, da je po tem konfliktu, ki je nastal med lokalnim prebivalstvom in romsko skupnostjo pri Ambrusu, prišlo do pretirane internacionalizacije tega vprašanja. Nekatere institucije v Sloveniji so se namreč najprej obrnile na mednarodne institucije, ne da bi prej posredovale doma. Tudi slovenska vlada večinoma ne pozna teh intervencij. Dejstvo je, da so bili organi slovenske države potem, ko je konflikt izbruhnil, prisiljeni reagirati. »Lahko se samo vprašamo, kaj bi se zgodilo, če ne bi reagirali. Rešitev, ki je bila takrat sprejeta, je bila začasna. Šlo je za gašenje požara, ni šlo za dolgoročno rešitev. V tem trenutku komisija za reševanje vprašanj romske skupnosti v Sloveniji išče dolgoročno rešitev za to konkretno družino. Vendar pa kot že rečeno tega problema sistemsko ne bo možno reševati, dokler ne bomo imeli vse potrebne pravne podlage, ki je doslej manjkala zaradi tega, ker krovni zakon o pravicah in odgovornostih romske skupnosti ni bil sprejet, kljub temu da ga terja ustava. Kar seveda pomeni, da bo potrebno še nekaj časa, da se lahko k temu reševanju vprašanja pristopi sistemsko.«

 

Vlada RS bo vse institucije, ki se zdaj v Evropi ukvarjajo s tem vprašanjem, povabila, da obiščejo Slovenijo in se prepričajo o položaju romske skupnosti. Tako ga bodo lahko primerjali z drugimi evropskimi državami in da si na tej podlagi ustvarili objektivno sliko. Po besedah premierja položaj ni idealen, tudi v prihodnje namreč ni možno izključiti različnih konfliktnih situacij, vendar pa Slovenija še zdaleč nima tega vprašanja urejenega najslabše v Evropi. »Ni slučajno, da so vedno iste skupine z zelo prepoznavnim političnim ozadjem oglašajo ob teh vprašanjih, ne da bi same karkoli prispevale k dejanskemu reševanju praktičnih problemov, ki so odprti. Lahko je na splošno govoriti o tolerantnosti in o strpnosti, ko pa se zgodi problem in ko ga je treba reševati, je pač potrebno ukrepati in izbrati rešitev, ki je najboljša oz. ki je najmanj slaba. Salonsko govorjenje in teoretiziranje v takšnih primerih nič ne pomaga, iz tega vidika podpiram poteze, ki jih je potegnil minister za notranje zadeve, ko je šlo za reševanje situacije na terenu, ko ni bilo časa za to, da bi sklicali javno razpravo in se deset let pogovarjali o tem, kako zadeve rešiti. To se je dogajalo že prejšnjih deset let. Mislim, da se je zelo dobro odrezal tudi predsednik komisije za reševanje romske problematike dr. Zver in v teh okvirih bomo reševali dolgoročne rešitve tudi naprej,« je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Magnetogram novinarske konference