Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki sta ga spremljala zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za obrambo Karel Erjavec, se je v latvijski Rigi udeležil vrha zveze NATO. Po besedah predsednika vlade je šlo za srečanje, na katerem se je NATO umeščal v nove razmere, ki so nastale po koncu hladne vojne in po terorističnih napadih, ki so precej spremenili podobo sveta.
Predsednik vlade Janez Janša, predsednica Latvije Vaira Vika Freiberga ter generalni sekretar NATO Jaap de Hoop Scheffer. (Foto: BOBO/Kristina Kosec)
Kot je na srečanju z novinarji dejal premier, je bila rdeča nič razprav transformacija Zavezništva. Tako so voditelji držav in vlad na vrhu sprejeli več dokumentov, ključne pa so prav gotovo celostne politične usmeritve za prihodnje delovanje zveze NATO, ki je razglasila tudi polno operativnost sil za hitro posredovanje, katere naj bi bile sposobne na krizno območje oditi že v petih dneh po odločitvi o njihovi napotitvi. S tem je, po besedah premierja, NATO dobil v roke instrument, s katerim lahko na varnostne izzive odgovarja, ne samo s političnimi stališči, deklaracijami, varnostnimi posvetovanji in relativno počasno akcijo, ko gre za zbiranje sil in sredstev s strani nacionalnih držav, temveč tudi z lastnimi kapacitetami. »Slovenija je izpolnila svoje zaveze in prispevala svoj delež k temu, da se je razglasila polna operativna sposobnost,« je poudaril premier.
Vrh v Rigi bil lahko umestili med bruseljski mini-vrh februarja 2005, na katerem so bile znova utrjene nekoliko razrahljane evroatlantske vezi, ter vrh leta 2008, ki bo verjetno minil v znamenju bilance transformacije ob bližajoči šestdesetletnici zavezništva in skoraj zagotovo tudi prihodnje širitve. »Tokratni vrh v Rigi je potrdil politiko odprtih vrat Zavezništva. Ni bila sicer sprejeta konkretna odločitev o prihodnji širitvi, vendar pa je kljub temu Riga izpolnila pričakovanja. Makedoniji, Hrvaški in Albaniji je bilo poslano jasno sporočilo, da bodo leta 2008 povabljene med polnopravne članice, če bodo do takrat izpolnile vse pogoje,« je dejal predsednik vlade. Za Slovenijo, ki je zagovornica politike odprtih vrat in nadaljnje širitve zveze NATO, je pomembno tudi to, da je bila po kar zahtevnem usklajevanju sprejeta odločitev, da se Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Srbijo povabi v Partnerstvo za mir. V zaključkih zasedanja pa ostaja tudi zaveza za sodelovanje teh držav s haaškim sodiščem za mednarodne zločine.
Predsednik vlade Janez Janša in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel na plenarnem zasedanju vrha Zveze NATO (Foto: BOBO/Kristina Kosec)
Velik poudarek so predsedniki držav in vlad namenili tudi sodelovanju zveze NATO s tistimi državami nečlanicami, ki sodelujejo v njenih operacijah; v tem trenutku gre za 18 držav. Vrh je tako potrdil namen razvijati tesnejše sodelovanje, tako z državami obstoječih partnerstev (Evro-atlantskega partnerstva / Partnerstva za mir, Sredozemskega dialoga, Istanbulske pobude za sodelovanje) kot tudi s kontaktnimi državami (npr. Japonska, Avstralija, Južna Koreja). Potrjen pa je bil tudi pomen poglobljenega sodelovanja z mednarodnimi akterji, ki imajo zmogljivosti, s katerimi bi lahko dopolnili prizadevanja NATO. Tu je prav posebnega pomena sodelovanje zveze NATO z Evropsko unijo, ki je zaradi izogibanja podvajanja pomembno tudi za Slovenijo.
Največ pozornosti pa je bilo namenjeno Afganistanu. »Doseženo je bilo soglasje o tem, da se ta akcija okrepi in da se naredi vse, da se zagotovijo potrebni varnostni pogoji za dokončno stabilizacijo Afganistana. Poudarili pa smo tudi, da samo vojaški del aktivnosti ni zadosten, zato je potrebna pomoč tudi pri razvoju te države, pri izgradnji institucij, pri krepitvi civilne družbe in demokracije ter pri gospodarskem sodelovanju, ki lahko edino zagotovi trajen razvoj,« je dejal premier.
Skupinska fotografija udeležencev vrha zveze NATO v Rigi (Foto: BOBO/Kristina Kosec)
Predsednik slovenske vlade je na zasedanju poudaril, da mora NATO pozitivno vlogo na Kosovu nadaljevati tudi v naslednjem, ključnem obdobju ter se zavzel za konstruktivni odziv Zavezništva na predloge Martija Ahtisaarija o vlogi zveze NATO v času po odločitvi o statusu.
Tokratni vrh je potrdil tudi pobudo Zavezništva o usposabljanju na Bližnjem Vzhodu. Slovenija je ob tej priložnosti poudarila usposabljanje kot pomembno dodano vrednost zveze NATO na pokonfliktnih območjih; sama namreč sodeluje pri usposabljanju afganistanske in iraške vojske. »NATO ne želi nikjer nastopati kot neka trajna okupacijska sila, temveč želi, da se države, ki se jim pomaga, postavijo na noge in tako same poskrbijo za lastno varnost,« je zaključil premier.
