Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je danes na povabilo predsedujočega Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Nikole Špirića obiskal Sarajevo. Uradni obisk, prvi te vrste v Bosni in Hercegovini po letu 1997, je bil namenjen poglobitvi političnega dialoga med državama in bilateralnih odnosov nasploh, predvsem na gospodarskem področju.

Predsednika slovenske vlade je že na letališču z vojaškimi častmi sprejel gostitelj, predsedujoči Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Nikola Špirić. Sogovornika sta se na srečanju, ki je sledilo, strinjala, da med Slovenijo in Bosno in Hercegovino že vrsto let poteka zelo dobro politično in gospodarsko sodelovanje, državi pa sodelujeta tudi na številnih drugih področjih.

Predsednika vlade Janeza Janšo je ob prihodu v Sarajevo sprejel njegov gostitelj, predsedujoči Svetu ministrov BiH Nikola Špirić (Foto: Srdjan Živulovič/BOBO)

Po besedah premierja Janeza Janše je dvostransko trgovinsko in investicijsko sodelovanje v stalnem vzponu. Vrednost medsebojne blagovne menjave, ki je po obsegu primerljiva blagovni menjavi med Slovenijo in Rusijo, je v prvih enajstih mesecih lani po slovenskih statistikah znašala 730 milijonov evrov. Slovenija je v tem obdobju izvozila za 442 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 288 milijonov evrov blaga. Pri tem se je uvoz iz Bosne in Hercegovine povečal za več kot 50 odstotkov, kar kaže na izrazito pozitiven trend v smeri večjega uravnoteženja blagovne menjave. Na obeh straneh je zelo velik interes za nadaljnja gospodarska vlaganja. Naložbe slovenskih podjetij v Bosno in Hercegovino so namreč v preteklosti ustvarila preko 7000 novih delovnih mest.

Predsednik vlade Janez Janša je ob tej priložnosti gostitelju čestital za napredek Bosne in Hercegovine. Po njegovem mnenju bo ta država kmalu izpolnila vse pogoje za sklenitev Stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma z Evropsko unijo. To je pomembno tudi za Slovenijo, še posebej v luči predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008, saj bo, kot je znano, ena izmed prednostnih nalog predsedovanja tudi evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana.

Predsednik vlade Janez Janša in predsedujoči Svetu ministrov BiH Nikoila Špirić (Foto: Srdjan Živulovič/BOBO)

Slovenski premier Janez Janša in predsedujoči svetu ministrov BiH Nikola Špirić sta se na današnjih pogovorih v Sarajevu dogovorila tudi za nadaljevanje poskusa reševanja vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Sarajevu na ravni strokovnjakov. Pri tem sta na skupni novinarski konferenci izpostavila, da gre za odprto vprašanje še iz časa nekdanje Jugoslavije. Premier Janez Janša je pri tem poudaril, da gre za vprašanje nasledstva ter dodal, da se glede starih deviznih hranilnih vlog nekdanje podružnice LB v Sarajevu "včasih ustvarja napačen vtis, da je šlo za velika sredstva," ki so bila prenešena v Slovenijo. Kot je poudaril, so se devizne hranilne vloge v nekdanji Jugoslaviji zbirale v centralni banki SFRJ, nekaj časa tudi prek centralnih bank republik, tako da se je ob osamosvojitvi Slovenije pokazalo, da je bil v bilancah LB negativni saldo. "Teh deviz v Sloveniji ni bilo in tudi niso bile porabljene," je še poudaril. Dodal je, da je treba torej vprašanje obravnavati v okviru teh okoliščin in pravne regulacije iz takratnega časa. "Iz nečesa, česar ni bilo, teh vlog ni mogoče izplačati. Mogoče jih je izplačati iz tistih naslovov, ki so deloma dogovorjeni v okviru nasledstvenega sporazuma po nekdanji SFRJ", je dejal slovenski premier. Dogovor o oblikovanju skupine strokovnjakov, ki naj bi rešila morebitna še odprta vprašanja, sta vladi sklenili leta 2004, slovenski premier pa je poudaril, da Slovenija ne nasprotuje nadaljevanju pogovorov strokovne skupine, meni pa, da dejanskega stanja ne bodo spremenili.

Ob tej priložnosti je bil podpisan tudi sporazum o socialnem zavarovanju (Foto: Srdjan Živulovič/BOBO)

Ob priložnosti uradnega obiska v Sarajevu je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman podpisala sporazum o socialnem zavarovanju, ki ga morata sicer ratificirati še parlamenta obeh držav. Ta ureja denarna nadomestila, otroške dodatke, porodniška nadomestila ter poračune pokojnin, kot tudi pokojnine v prihodnje. Sporazum, ki je za Slovenijo sicer finančno zahteven, je izraz politične volje po poglabljanju odnosov, pa tudi priznanje Slovenije tistim Bošnjakom, Srbom in Hrvatom iz BiH, ki so s svojim delom v naši državi prispevali h gospodarskemu uspehu Slovenije.

Predsednik Vlade RS Janez Janša in predsednik Sveta ministrov Bosne in Hercegovine Nikola Špirić sta v nadaljevanju odprla tudi poslovni forum, ki so se ga udeležili gospodarstveniki obeh držav, med njimi skoraj devetdesetčlanska delegacija gospodarstvenikov iz več kot sedemdesetih slovenskih podjetij in institucij. Premier Janez Janša je ob tem poudaril, da je Slovenija zaradi svoje gospodarske uspešnosti v zadnjem obdobju postala donatorka razvojne pomoči, ki jo v največji meri usmerja prav v države Zahodnega Balkana. Bosni in Hercegovini tako podeljuje razvojna sredstva zlasti za projekte, namenjene procesom tranzicije, izgradnji institucij, izobraževanju človeških virov in približevanju evroatlantskim povezavam. Poleg tega pa je Slovenija aktivna tudi v multilateralnih projektih razvojne pomoči. V sodelovanju z Mednarodno finančno korporacijo pomaga pri projektu uveljavljanja tehničnih predpisov in standardov za mala in srednja podjetja. Na ta način po svojih najboljših močeh podpira nadaljnji razvoj Bosne in Hercegovine v smeri stabilne, enotne, neodvisne, ozemeljsko celovite in gospodarsko uspešne države.

Skupna vrednost slovenskih investicij v Bosno in Hercegovino je do novembra 2006 dosegla 322 milijonov evrov, kar predstavlja desetino vseh slovenskih neposrednih naložb v tujino. Slovenija je s tem četrti največji naložbenik v Bosni in Hercegovini. Razveseljivo je, da investicijski tokovi niso več le enosmerni, saj je vrednost bosansko-hercegovskih naložb v slovensko gospodarstvo dosegla že 32 milijonov evrov.

Tudi slovensko gospodarstvo postaja čedalje bolj zanimivo za bosansko-hercegovske vlagatelje. Ti zelo dobro poznajo Slovenijo in zaradi številnih obetavnih stikov z investitorji širom arabskega sveta lahko odigrajo tudi uspešno posredniško vlogo pri nalaganju njihovega kapitala v slovensko gospodarstvo.

Predsednik vlade Janez Janša in predsedujočim predsedstva BiH Nebojša Radmanović (Foto: Srdjan Živulovič/BOBO)

Slovenski premier se je v okviru enodnevnega uradnega obiska na pogovorih sestal tudi s predsedujočim predstavniškega doma parlamentarne skupščine BiH Berizom Belkićem in člani predsedstva BiH, srečal pa se je tudi s predstavniki Slovencev, ki živijo v Bosni in Hercegovini.

Predsednik vlade Janez Janša se je ob tej priložnosti tudi srečal s predsedujočim predstavniškega doma BiH Berizom Blekićem (Foto: Srdjan Živulovič/BOBO)

Pozno popoldne pa je predsednik vlade Janez Janša slovesno odprl tovarno Droge Kolinska »Argeta Sarajevo«, ki je največja slovenska in druga največja tuja investicija v Bosni in Hercegovini v lanskem letu. Omenjena naložba zaradi izvoznega potenciala proizvodov in možnega kasnejšega prenosa tehnologije v arabski svet, po mnenju predsednika slovenske vlade, lahko predstavlja prvi korak k udejanjanju ambicij za skupni nastop slovenskih in bosansko-hercegovskih gospodarstvenikov na tretjih trgih.

Otvoritveni nagovor predsednika Vlade RS na poslovni konferenci