Z dopoldanskim delovnim posvetom v Portorožu, na katerem so predsednik vlade Janez Janša in ministri govorili o razvojnih premikih in perspektivah Slovenske Istre in Krasa, je vladna ekipa pričela obisk v tej regiji. V okviru tokratnega obiska se je zvrstilo kar 72 različnih dogodkov. Predstavniki Vlade Republike Slovenijo so se tako lahko iz prve roke prepričali o uresničevanju obljub, ki so bile dane ob obisku pred dvema letoma, obenem pa so se seznanili tudi s številnimi novimi razvojnimi priložnostmi regije.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Kot je na popoldanski novinarski konferenci dejal premier Janez Janša, se je regija v teh dveh letih intenzivno razvijala in ostaja po razvitosti na drugem mestu med slovenskimi regijami. Le ta ima tako vse pogoje, da postane solidna, hitro se razvijajoča, prihodnja pokrajina. Ob tem je izpostavil dobre gospodarske kazalce regije, saj se je število podjetij v preteklem letu povečalo za skoraj 5%, brezposelnost pa se je od zadnjega vladnega obiska zmanjšala za slabih 6%, prav tako dobri pa so tudi drugi gospodarski kazalci. Pomembno spodbudo razvoju turizma, ki v regiji ustvari tri četrtine dohodka, predstavlja tudi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, kjer sta za Slovensko Istro in Kras posebej pomembna povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa ter izgradnja slovenskega jadranskega otoka. Slednji je, po besedah premierja Janeza Janše, v fazi izdelave študije, pri čemer bodo tudi po zgledu nekaterih drugih držav upoštevani vsi okoljevarstveni vidiki.
Predsednik vlade je tudi izpostavil, da je bilo do konca leta 2006 v regiji realiziranih 183 projektov, katerih financiranje v višini 14 mio evrov je zagotovljeno iz Evropskih sredstev. Večina projektov je bila na področju regionalnega razvoja ter kmetijstva in ribištva. Ob tem je kot spodbuden ocenil podatek, da je za prihodnjo finančno perspektivo Evropske unije regija evidentirala za skoraj 510 mio evrov projektov. V kolikor bo resnost pri izvedbi enaka kot je bila v preteklem obdobju, potem lahko pričakujemo, da bo večina zastavljenih projektov tudi realiziranih, je še dejal predsednik vlade.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Posebej je izpostavil razvoj regije na univerzitetnem področju ter današnje srečanje s projektno skupino za Sredozemsko univerzo, na katerem sta minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in župan Pirana Tomaž Gantar podpisala pismo o nameri v zvezi z zagotovitvijo prostorskih pogojev za sedež Sredozemske univerze v Portorožu. Pri tem gre, po besedah predsednika vlade, za velik mednarodni projekt, ki si ga Slovenija še prizadeva pridobiti, za projekt, ki premošča razlike. V kolikor bi bili uspešni v svojih prizadevanjih, za enega izmed treh sedežev univerze, bi s tem bistveno odprli regijo, saj bi se tu združevali študenti in profesorji iz številnih držav, ki ležijo ob Sredozemskem morju. S tem bi pomembno prispevali h krepitvi medkulturnega dialoga in razumevanja, univerza pa bi prispevala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju Pirana in celotne regije.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Premier Janez Janša je povzel tudi včerajšnje pogovore s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Na sestanku, kjer je bila osrednja pozornost namenjena konkretnim problemom, s katerimi se pripadniki skupnosti srečuje, je, po besedah predsednika vlade, prevladovala skupna ocena, da se je v preteklih dveh letih položaj italijanske narodne skupnosti izboljšal. Tako je bilo v preteklem letu za financiranje skupnosti bilo namenjenih 15 mio evrov sredstev, medtem ko jih je v letošnjem letu predvidenih več kot 20 mio evrov, kar je skoraj 10.000 evrov na vsakega pripadnika italijanske narodne skupnosti. Predsednik vlade je ob tem sogovornike pozval k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju pokrajin, saj je prav tu veliko manevrskega prostora tudi za uresničevanje potreb italijanske narodne skupnosti.
V odgovoru na novinarsko vprašanje je predsednik vlade komentiral tudi razmere v Splošni bolnišnici Izola, kjer, po njegovih besedah, sanacija poteka uspešna, saj so bile velike izgube bolnišnice v preteklih dveh letih bistveno zmanjšane. Prav tako je pojasnil aktivnosti glede možnosti selitve podjetja Kemiplas, kjer je vlada naredila vse, kar je bilo v njeni moči, vendar pa je za izpolnitev obljube izpred dveh let, potrebna tudi pripravljenost lastnika podjetja, je še dejal.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
V nadaljevanju je premier v spremstvu še nekaterih ministrov obiskal Javni zavod Kobilarna Lipica, kjer so ga seznanili z aktualnimi razmerami ter realiziranimi cilji na področju konjereje in konjeništva, kulturne dediščine ter turizma. Predsednik vlade je vodstvu Kobilarne Lipica izrazil priznanje za opravljeno delo ter jih spodbudil k nadaljnji finančni konsolidaciji javnega zavoda. Ob tej priložnosti sta minister za obrambo Karl Erjavec in direktor Kobilarne Lipica Matjaž Pust podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju Ministrstva za obrambo in Kobilarne Lipica pri formiranju vojaške konjeniške enote Slovenske vojske.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Pozno popoldne pa so se predsednik vlade in ministri udeležili še srečanja z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki iz Slovenske Istre in Krasa. Govorili so o razvojnih premikih in perspektivah te regije ter odgovarjali na vprašanja prisotnih.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Zvečer je premier v Hrpeljah, kot eden ključnih igralcev, zaigral še na dobrodelni tekmi v malem nogometu med ekipo Vlade Republike Slovenije ter ekipo gospodarstvenikov in politikov te regije.
Že prejšnji dan pa se je predsednik Vlade RS Janez Janša sestal s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji (več o srečanju).
