Predsedniki parlamentarnih strank, vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanka madžarske narodne skupnosti, ki so se danes sestali na povabilo predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, so obravnavali predlog sporazuma o sodelovanju v času priprav in med predsedovanjem Republike Slovenije Svetu Evropske unije, izmenjali pa so tudi poglede na pokrajinsko zakonodajo, odnose Republike Slovenije z Republiko Hrvaško ter predlog ustavnega zakona o t.i. izbrisanih.

(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)

Kot je po sestanku dejal premier Janez Janša je bil le ta koristen, ponekod so bili doseženi tudi premiki. Prisotni so soglašali s podpisom omenjenega sporazuma ter se dogovorili, da bodo v roku sedmih do desetih dni na predlagano besedilo podali tudi morebitne pripombe. Na podlagi tega bo ustvarjena podlaga za podpis sporazuma. Po besedah predsednika vlade, pa v tej smeri ni bilo nikakršnih zadržkov, zato je nad tem izrazil zadovoljstvo.

Na srečanju so se seznanili tudi s ključnimi odprtimi dilemami pri pokrajinski zakonodaji. Večinsko stališče je bilo, da je 14 pokrajin zgornja meja, ki jo bo, po mnenju premiera, moč z neko kompromisno rešitvijo doseči, ne pa je tudi preseči. Sodelujoči so izrazili podporo doslednemu prenosu tistih funkcij iz ministrstev in upravnih enot na pokrajine, ki omogočajo razvojno dejavnost. »Premik bo šel v smeri enotirnega sistema, do katerega pa ne bomo prišli v enem koraku, ampak v dveh. Prvi korak pa bo nekoliko daljši, saj se bodo z njim prenesle vse razvojne funkcije,« je dejal premier.

Načelno stališče sodelujočih na današnjem sestanku glede financiranja pokrajin je bilo, da le to ne sme povzročati dodatnih stroškov. Tako naj se za vse tiste dejavnosti, ki bodo prenešene iz državnega na pokrajinski nivo, prenesejo tudi sredstva in delovna mesta. Le tako bo mogoče na koncu dobiti nevtralni rezultat. »Pokrajine ustanavljamo zaradi hitrejšega razvoja in s tem povezane višje gospodarske rasti, predvsem pa zaradi približevanja cilju, ki si ga Slovenija zastavila že v ustavi iz leta 1991 - to pa je enakomeren razvoj in enake možnosti za življenje, ne glede na to, v katerem delu države kdo živi,« je bil odločen premier Janez Janša. Po njegovih besedah bo treba v ta projekt vložiti še kar nekaj napora, posamezna vprašanja pa se bo usklajevalo tudi skozi samo parlamentarno proceduro. Vsi udeleženci sestanka so se strinjali, da gre za zahteven korak, ki je po spremembi ustave postal tudi ustavna zaveza.

»Kar zadeva odnose z Republiko Hrvaško je bilo izraženo večinsko mnenje, da v tem trenutku nima smisla sprejemati takšnih ali drugačnih resolucij oziroma deklaracij, saj v tej fazi ne bi rešili nobene odprte zadeve. Okrepili bomo bilateralna prizadevanja za iskanje rešitev za odprta vprašanja,« je dejal predsednik vlade in dodal, da vsi udeleženci sestanka s takšnim stališčem sicer niso soglašali, saj sta v parlamentarno proceduro že vložena dva različna teksta resolucije o odnosih s sosednjo Hrvaško. »Po poslovniku ima vsaka poslanska skupina možnost, da vztraja na obravnavi. Če se tej pravici ne bodo odpovedali - kar smo jih prosili, naj razmislijo - potem razprava bo. Vendar ne pa tudi pozitivno glasovanje – vsaj če bo tudi na glasovanju izražena volja, kot je bila danes na razpravi,« je poudaril premier in na novinarsko vprašanje o morebitni arbitraži dejal, da danes o tem konkretnem sredstvu ni bilo govora. Govorili pa so o tem, ali bi v primeru, da ne bi mogli priti do rešitve, poklicali na pomoč tretjo stran. »Tukaj lahko rečem, da z redkimi izjemami, to omizje ne zavrača te možnosti. To pomeni, da se Slovenija tega ne boji, saj imamo zelo močne argumente.«

Glede reševanja vprašanja t.i. izbrisanih pa je po besedah premiera, zaradi drugačne geometrije v državnem zboru, prišlo do večje pripravljenosti, da se rešitev išče v okviru ustavnega zakona, vendar pod pogojem, da se bolj zbližajo vsebinske rešitve. Vlada je odprta za nadgradnjo vsebinskih rešitev, ki so v delovnem osnutku ustavnega zakona, zato bo narejen še en poskus oziroma krog usklajevanj. »Glede na danes izraženo pripravljenost, da iščemo rešitev v okviru ustavnega zakona, pa z vidika forme lahko ocenim, da obstaja dvotretjinska večina za podporo takšni rešitvi, pod pogojem, da se uskladimo o vsebini,« je zaključil predsednik vlade Janez Janša.