Na današnji konstitutivni seji odbora za statusna in pravna vprašanja slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, gre za obliko dela sveta za Slovence v zamejstvu, je bilo dogovorjeno, da se pripravi podrobnejša analiza statusa slovenske manjšine v sosednjih državah ter njihovih organizacij. To je po seji na posebni novinarski konferenci povedal predsednik vlade Janez Janša ter poudaril, da so na današnjem sestanku, v luči bližnjega obiska avstrijskega kanclerja v Sloveniji, govorili tudi o vprašanju dvojezičnih topografskih napisov.
Premier Janez Janša se je udeležil konstitutivne seje odbora za statusna in pravna vprašanja slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah (Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Sodelujoči so razpravljali o morebitnih novih predlogih, ki bodo prišli s strani avstrijske zvezne vlade ter o politični situaciji na avstrijskem Koroškem, ki pomembno vpliva na reševanje tega vprašanja. »V zadnjem času se je namreč, zaradi aktivnosti manjšinskih organizacij pa tudi zaradi okrepljene vloge Slovenije v mednarodni skupnosti, pokazalo nekaj več volje, da se to vprašanje rešuje,« je bil optimističen premier in dodal, da so se dogovorili za oblikovanje enotnega stališča do morebitnih novih predlogov za reševanje tega vprašanja. Te slovenska stran pričakuje še pred obiskom avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja v Sloveniji. Ta obisk ima namreč za enega od namenov tudi iskanje rešitev za ta odprta vprašanja. Po besedah predsednika vlade gre rešitev, ki je sprejemljiva, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, v smeri izpolnjevanja mednarodnih in ustavnopravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine. Nenazadnje, je bila ta obveza večkrat dodatno potrjena tudi z odločbami avstrijskega ustavnega sodišča. »S svetom za Slovence v zamejstvu ter z njegovimi tremi odbori dobivamo organe, ki jih sestavljajo predstavniki slovenskih krovnih organizacij v sosednjih državah, predstavniki vlade ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na ta način bomo do rešitev prihajali skupno, zagotovljena je kontinuiteta, to pa bo v veliki meri prispevalo k temu, da ukvarjanje s temi vprašanji ne bo samo kampanjsko,« je poudaril premier.
Predsednik vlade pa je na novinarski konferenci odgovarjal tudi na druga aktualna vprašanja novinark in novinarjev. Tako je glede sporazuma parlamentarnih strank o sodelovanju pred in med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji dejal, da so bile pripombe, ki so jih podali parlamentarni akterji, v največji možni meri upoštevane. Pripravljen je čistopis predloga, ki je bil poslan vsem, ki so izrazili pripravljenost za njegov podpis. V tem tednu bo znano, ali so še kakšne dodatne pripombe, nato pa bo možno določiti tudi datum podpisa sporazuma.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Na novinarsko vprašanje glede komentarja odločitve predsednika republike Janeza Drnovška, da se ne bo potegoval za vnovični predsedniški mandat je dejal, da bo to vprašanje komentiral, ko bo potekel formalni rok za vložitev predsedniških kandidatur. Odločitev glede kandidata SDS na predsedniških volitvah oziroma strankine podpore kateremu od imen, ki se že pojavljajo v javnosti, pa je napovedal za prihodnjo sejo sveta stranke.
Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanje o pristojnostih predsednika republike. Kot je poudaril, je že pred časom dejal, da so na tem področju nekatere stvari vprašljive ter tako nastajajo dvomi glede ujemanja ustavnih in zakonskih pristojnosti. Zato bi bilo po njegovem mnenju slabo, če »bi ta vprašanja reševali tako, da bi imeli v mislih neko konkretno osebo, ki v določenem času opravlja neko določeno funkcijo«. Kljub obstoju različnih takšnih predlogov, pa vlada po njegovih besedah po tej možnosti ni posegla, sam pa je ministru za pravosodje tudi predlagal umik delovnega gradiva o spremembah zakona, s katerimi bi predsedniku republike odvzeli pristojnost predlaganja kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč. Kljub temu je po mnenju premierja v strokovni javnosti potrebna daljša razprava, kako ta neskladja urediti, glede na njene rezultate pa tudi eventuelni poskus za rešitev tega vprašanja v naslednjem mandatu.
»Stališče vlade do vprašanja gradnje plinskih terminalov v zaledju koprskega zaliva in v Tržaškem zalivu je popolnoma jasno. Kot sedaj kaže, pa tudi na strani odločujočih dejavnikov v sosednji državi prihaja do treznejšega premisleka, kar pomeni, da verjetno ta terminal na morju ne bo dobil zelene luči za gradnjo,« je dejal premier. Prav tako je poudaril, da gre v primeru gradnje plinskega terminala v Luki Koper le za govorice, saj tak objekt ni predviden v nobenem strateškem načrtu vlade, niti ne v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Izrazil pa je tudi dvom, da bi bilo možno to lokacijo uskladiti z okoljevarstvenimi zahtevami.
Magnetogram novinarske konference predsednika Vlade RS
