Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in zvezni kancler Republike Avstrije dr. Alfred Gusenbauer, ki se je danes mudil na delovnem obisku v Sloveniji, sta v svojih pogovorih osrednjo pozornost namenila zlasti dvostranskemu sodelovanju ter vprašanjem skupne evropske prihodnosti.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Slovenski premier in njegov avstrijski gost sta potrdila zelo dobre odnose med državama. »Sodelovanje je dobro praktično na vseh področjih, še posebej pa smo veseli zelo dobrih gospodarskih rezultatov v medsebojni menjavi,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. Le ta je v lanskem letu dosegla 3,69 milijarde evrov. Pri tem so, po njegovih besedah, še posebej razveseljivi trendi, saj so le ti, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter odstranitvi nekaterih administrativnih ovir, zelo dobri. Slovenski izvoz v Avstrijo se je tako v lanskem letu povečal za 26 odstotkov, uvoz iz Avstrije pa za 15 odstotkov. Sogovornika sta tudi izmenjala poglede na priložnosti za nadgraditev gospodarskega sodelovanja, ter soglašala, da obstajajo dobre možnosti za skupno sodelovanje na trgih držav Zahodnega Balkana. »S tega vidika sta obe državi zainteresirani za čim večjo stabilnost v tej regiji. Obe po svojih močeh prispevata k temu, da bi ta stabilnost čim prej nastopila,« je dejal slovenski premier.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Premier Janez Janša in zvezni kancler Alfred Gusenbauer sta govorila tudi evropski prihodnosti, še zlasti o trenutno najbolj perečem vprašanju nove pogodbe, ki naj uredi trenutne razmere v Evropi. V tej zvezi imata, po besedah predsednika slovenske vlade, državi popolnoma enaka stališča - tako glede evropske ustavne pogodbe kot tudi tega, kje so meje kompromisa, ki so ga države, katere so že ratificirale pogodbo, še pripravljene sprejeti. »Želeli bi si ohraniti čim več te vsebine, ki je bila že dogovorjena, žal pa ne tudi implementirana,« je dejal premier.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
V zvezi z vprašanji, ki so povezana s statusom slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je premier Janez Janša ocenil, da obstajajo nekateri optimistični obeti, vendar pa v tem trenutku še ni mogoče govoriti o končnem rezultatu. »Sem zelo vesel naporov, ki jih zvezni kancler in avstrijska vlada vlagata v to, da pride do rešitev problema z dvojezičnimi napisi. Slovenska vlada bo po svojih močeh prispevala k temu oziroma podpirala konstruktivne rešitve, za katere bi bil že čas, da se zgodijo,« je dejal ter dodal, da se v Sloveniji zavedamo kompleksnosti problema.
(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Slovenski premier je avstrijskega zveznega kanclerja tudi obvestil, da je Slovenija v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih zapisala nekatere projekte, povezane z vprašanjem oskrbe z energijo - še zlasti projekt o obnovljivih virih energije. »To je eden od najpomembnejših projektov znotraj resolucije in znotraj tega projekta bomo iskali tudi rešitve za energetsko zadostnost Slovenije. Poznamo zaskrbljenost avstrijske javnosti, povezane z uporabo jedrske energije in obratovanjem jedrske elektrarne Krško. Šele v kolikor nove tehnologije tega ne bi omogočile, obstaja možnost, da se Slovenija odloči za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne,« je dejal predsednik vlade in poudaril, da bo do sprejema takšne ali drugačne odločitve preteklo še precej časa. »V tem času bo Slovenija zagotavljala oskrbo z energijo na načine, ki jih uporablja doslej. Brez tega, da bi povečevala oskrbo iz tega vira.« Slovenija bo pri tem ravnala, tako da bodo vplivi na okolje čim manjši, ter da si bo s čim manjšimi stroški zagotovila energetsko oskrbo.
Ob tej priložnosti se je predsednik vlade Janez Janša zveznemu kanclerju Alfredu Gusenbauerju tudi zahvalil za avstrijsko podporo pri slovenskih prizadevanjih za članstvo v OECD ter Svetu za človekove pravice OZN.
