Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki se v Bruslju udeležuje zasedanja Evropskega sveta, se je danes dopoldne sestal s predsednikom Evropskega parlamenta Hans-Gertom Poetteringom, udeležil pa se je tudi vrha Evropske ljudske stranke.

 

Predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering (Foto: Thierry Monasse/STA)

 

Do srečanja s predsednikom Evropskega parlamenta je prišlo v času, ko je Evropa pred izzivom, da najde kompromis v zvezi s prihodnjo institucionalno ureditvijo povezave oziroma s prihodnjo pogodbo. Sogovornika sta se strinjala, da nemško predsedstvo, ki z vsemi napori želi priti do pozitivne rešitve, zasluži podporo. V tem času je namreč naredilo vse, da bi bila na tem junijskem Evropskem svetu takšna pozitivna odločitev mogoča.

 

Predsednik vlade Janez Janša in nemška zvezna kanclerka ter predsedujoča Evropskemu svetu Angela Merkel (Foto: Thierry Monasse/STA)

 

Kot je po srečanju dejal premier Janez Janša, je pred Slovenijo velik izziv. V prvi polovici naslednjega leta bo namreč predsedovala Evropski uniji. S predsednikom Evropskega parlamenta sta se zato pogovarjala tudi o eni izmed prednostnih nalog - januarja prihodnje leto se namreč prične evropsko leto medkulturnega dialoga, otvoritvena slovesnost pa bo 8. januarja v Ljubljani. Premier Janez Janša je izrazil zadovoljstvo, da je svoj prihod na to slovesnost potrdil tudi predsednik Poettering. »Tako bomo skupaj obeležili pričetek leta medkulturnega dialoga, ki bo naslednje leto precej zaznamoval razpravo v Evropski uniji,« je dejal premier.

 

Predsednik vlade Janez Janša in portugalski premier Jose Socrates (Foto: Wiktor Dabkowski/STA)

 

Predsednik vlade Janez Janša pa je po končanem vrhu Evropske ljudske stranke poudaril, da vztrajanje pri vetu na dogovor o novem temeljnem dokumentu Unije, ki bi sedemindvajseterici omogočil učinkovito delovanje, lahko pomeni vrnitev k razpravi o Evropi več hitrosti. V takšni situaciji je tik pred začetkom vrha prišla do izraza frustracija tistih držav, ki so ustavno pogodbo ratificirale, je poudaril. Dodal je, da so se te države odpovedale marsičemu, ko se je iskal kompromis pri oblikovanju sedaj zavrnjene ustavne pogodbe. »Žrtve, ki so bile položene na oltar skupnega uspeha, pa sedaj ostajajo v ozadju, v ospredju pa so tisti, ki komplicirajo pri poskusu, da se Evropa spravi v večjo hitrost,« je bil odločen premier.

 

Popoldne se je premier udeležil zasedanja Evropskega sveta, kjer je osrednja pozornost namenjena iskanju kompromisne rešitve v zvezi z institucionalno reformo Evropske unije. "Ni bilo malo glasov, ki so omenjali dejansko napoved, da tisti, ki blokirajo konstruktiven dogovor v veliki meri tvegajo obnovitev razprav o Evropi več hitrosti," je pred začetkom dejal premier ter dodal, da to skoraj zagotovo ni v interesu tistih članic, ki imajo največ pomislekov do kompromisa.