Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes udeležil 17. srečanja državnikov pri Najevski lipi. Premier se je ob tej priložnosti spomnil zaslug Korošcev pri osamosvajanju Slovenije ter se dotaknil bodoče pokrajinske organiziranosti Slovenije.
Premier Janez Janša in župan Črne na Koroškem Janez Švab sta pozdravila gospoda Emila Plajnška, ki se kljub svojim 94 letom, redno udeležuje srečanja pri Najevski lipi ter mu zaželela vse najboljše (Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)
Premier se je v slavnostnem govoru spomnil pisma izpred 16 let. »V času pogajanj z jugoslovansko armado je prišlo do zahteve, da se na mejah vzpostavi stanje iz 25. junija 1991, to pa bi pomenilo vrnitev mejnih prehodov, med njimi tudi Holmca, zveznim oblastem. Takrat smo s Koroške dobili pismo, v katerem so zapisali, da tisto, kar so Korošci osvojili pri obrambi domovine in plačali s krvjo, nikoli več ne bodo vrnili jugoslovanski armadi. Danes je tudi zaradi tako junaških dejanj prihodnost Slovenije čista, čakajo pa nas nove naloge.«
Med takšnimi je premier še posebej izpostavil bodočo pokrajinsko urejenost države, ki bo omogočila decentralizacijo Slovenije. Predsednik vlade je zatrdil, da ni najpomembnejše kje je sedež pokrajine. »V vsakem primeru bo sedež koroške pokrajine na Koroškem, nič več v Ljubljani. Prav tako pa ni nujno, da so vse institucije v enem mestu.« Pokrajine bodo po mnenju premiera Janeza Janše omogočile, da se bodo njihovi prebivalci osredotočili na skupne razvojne dileme občin v regiji ter da bodo za to namenjena sredstva v prihodnje uporabili še bolje, saj sami najbolje poznajo svoje potrebe. Na Koroškem so po njegovem mnenju že dokazali, da znajo včasih tudi skromna sredstva uporabiti pametno, ne pa zgolj čakati, da bo pomoč prišla od drugod. Na tej podlagi je potrebno graditi tudi naprej.
Enotna pokrajina lahko doseže premike tudi pri zahtevnih projektih kot je tretja razvojna os, ki bi se po mnenju premiera že lahko gradila, če bi se že pred leti začeli usklajevati in ukvarjati s strateškimi načrti, tako pa so se morali projekta lotiti od samega začetka.
Predsednik vlade je srečanje končal z željo, da bi se prihodnji rodovi pod koroškimi in slovenskimi lipami srečevali predvsem zaradi druženja in zabave in manj zaradi reševanja problemov.
