Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes sestal s predsedniki koalicijskih in opozicijskih parlamentarnih strank, vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanko madžarske narodne skupnosti. Udeleženci sestanka so izmenjali poglede na reševanje odprtih vprašanj med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

(Foto: Arsen Perić/Salomon 2000)

Premier Janez Janša je po srečanju povedal, da je tokratni sestanek v vsebinskem smislu nadaljevanje razprave, ki je v enakem krogu potekala 6. aprila letos. Takrat je bilo sprejeto načelno stališče, s katerim je bila Vlada RS pooblaščena, da pri reševanju medsebojnih odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško še enkrat poizkusi doseči korake naprej ter, da tam, kjer bilateralno ne bo mogoče doseči sporazumov, prouči tudi možnosti o vključitvi tretje strani, je še pojasnil premier.

»Slovenska vlada je to naredila. V okvirih tihe diplomacije so bile testirane možnosti ali je mogoče narediti korake naprej pri rešitvi štirih ključnih odprtih vprašanj med državama. Pokazalo se je, da je ponekod možno računati na pozitivne rezultate, ponekod ne,« je dejal predsednik slovenske vlade. Na podlagi številnih pogovorov in dogovorov je tako sredi meseca julija vlada formalizirala pobudo za rešitev štirih odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ter zanjo dobila tudi soglasje Odbora Državnega zbora RS za zunanjo politiko. Le ta je bila nato posredovana hrvaški vladi, ki je nanjo tudi odgovorila.

»Odgovor je bil delno pozitiven, v nekaterih točkah pa je hrvaška vlada neformalno predlagala nekatere drugačne rešitve. O tem odgovoru smo danes razpravljali in splošen zaključek tega današnjega sestanka je, da je potrebno v tem času nadaljevati z iskanjem rešitev za vprašanja, ki so še odprta,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

(Foto: Primož Lavre/Salomon 2000)

V zvezi z vprašanjem statusa, varčevalcev, dolgov in terjatev podružnice nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu je, po besedah premiera, odgovor hrvaške strani takšen, da odpira možnosti za to, da se v doglednem času pride do rešitve oziroma da se problem vsaj začne reševati. Tudi v primeru vprašanja NEK je hrvaški odgovor v veliki meri pozitiven - vsebuje pa nek dodaten predlog, zato bodo odgovorni na obeh straneh nadaljevali delo in iskali skupno končno rešitev, je še dejal. V primeru ribolova ter statusa maloobmejnega sporazuma, so stvari po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in ob dejstvu, da se tudi Hrvaška pogaja z Evropsko unijo, nekoliko drugačne, tako da se bodo tudi tu, po zagotovilih predsednika vlade, pogajanja nadaljevala.

Glede vprašanja meje med državama pa je premier Janez Janša poudaril, da je Slovenija pripravljena na vključitev tretje strani v iskanje rešitve, vendar ob pogojih, da se ob tem upošteva ustavne odločitve obeh parlamentov iz 25. junija leta 1991, da se ne priznava enostranskih korakov, ki so bili narejeni po tem datumu s katerekoli strani in da se poišče tisto najboljšo obliko vključitve tretje strani, ki bo v interesu obeh držav. »Obstaja ne popolno, ampak daleč večinsko soglasje, da Slovenija nadaljuje po tej poti,« je dejal ter še pojasnil, da je bila sprejeta ocena, da glede na praktično soglasno stališče hrvaških parlamentarnih strank v realnem času ni možno pričakovati, da bo glede tega vprašanja večinsko politično stališče bistveno drugačno ter, da zato ni smiselno težiti k iskanju bilateralne rešitve, če hrvaška stran vztrajno predlaga vključitev tretje strani.

»Od sedaj naprej obstaja večinsko politično soglasje v Sloveniji, da se vključi tretja stran. V prihodnjih dneh in tednih bomo v pogovorih s sosednjo državo skušali testirati, katera bi bila najprimernejša oblika,« je dejal premier ter dodal: »Preden se bo v to smer karkoli odločalo, se bo ta koordinacija slovenskih parlamentarnih strank še enkrat sestala in od tega naslednjega sestanka bo odvisno ali bo Slovenija storila tudi kakšne nadaljnje formalne korake v tej smeri.«