Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je pred današnjim začetkom mednarodne konference »Evropska unija 2020: združena in enotna« v organizaciji Strateškega foruma Bled srečal s predsednikom Vlade Republike Hrvaške Ivom Sanaderjem.
(Foto: Srdjan Živulovič/Bobo)
V izjavi za medije po srečanju je premier Janez Janša ocenil, da na podlagi vseh pogovorov v letošnjem letu obstaja na ravni predsednikov obeh vlad, zaenkrat še neformalno, načelno soglasje, da nerešena vprašanja v zvezi mejo med državama le ti predata Mednarodnemu sodišču v Haagu. »Po teh pogovorih je mogoče reči, da je prišlo do znatnega zbližanja stališč, da pa še nismo na koncu poti,« je dejal.
Ostala nerešena vprašanja bosta državi še naprej skušali reševati na bilateralni ravni. V naslednjih dneh in tednih so tako predvidena srečanja pristojnih ministrov, na katerih bodo le ti poskusili narediti nadaljnje korake pri reševanju vprašanja nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu ter Jedrske elektrarne Krško, je še napovedal predsednik slovenske vlade.
Prav tako, po besedah premiera Janeza Janše, obstaja načelno soglasje, da je pri vprašanju meje med državama predmet presoje lahko tako meja na morju kot meja na kopnem oziroma tisti deli te meje, o katerih se Slovenija in Hrvaška ne strinjata. V prihodnosti bo narejen natančen seznam spornih točk na meji, ki bo potem predan v reševanje sodišču.
(Foto: Daša Žumer/Bobo)
»Pri razsojanju o meji med državama obstaja načelno soglasje, da izhajamo iz stanja 25.6.1991 - tako kot smo se o tem dogovorili v Brionski deklaraciji,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. Mešana skupina pravnih strokovnjakov naj bi na tej podlagi oblikovala predlog sporazuma o predložitvi mejnega spora Mednarodnemu sodišču v Haagu, s katerim bo določen konkreten okvir reševanja spora. Omenjena skupina naj bi do rezultata prišla do konca letošnjega leta, je še ocenil slovenski premier ter dodal, da bosta omenjeni okvir - pred predložitvijo sodišču - obravnavala parlamenta obeh držav.
»Tokrat, ko rešujemo ta vprašanja izhajamo oboji iz stališča, da mora okrog modalitet reševanja obstajati visoko soglasje političnih subjektov v obeh državah. V preteklosti nekajkrat ni bilo tako, zato so bili tudi parafirani nekateri sporazumi, ki kasneje niso bili ratificirani,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. »To je garancija, da bo na koncu ta pot reševanja, ki jo zdaj ubiramo, tudi uspešna. Brez tega soglasja se potem lahko z različnimi političnimi dogodki situacija menja in delo, ki je bilo vloženo ali pa opravljeno, potem pade v vodo.«
Ob tej priložnosti je tudi poudaril, da ne gre za paketni pristop, saj reševanje enega problema ni povezano s kakršnokoli koncesijo katerekoli strani pri drugem odprtem vprašanju.
Predsednik vlade Janez Janša je tudi napovedal, da bo – preden bosta obe vladi potegnili ustrezne formalne poteze - z rezultati pogovorov in s podrobnostmi seznanil predsednike parlamentarnih strank, enako pa bo storil tudi hrvaški premier, saj je prav enotnost političnih subjektov v obeh državah zagotovilo, da državi prideta do trajnih rešitev.
Magnetogram izjave predsednika Vlade RS
