»Lizbona je te dni prostor dialoga. V splošni razpravi na 2. vrhu EU – Afrika smo slišali različne pozive k spoštovanju človekovih pravic v nekaterih državah Afrike. Pomembno pa je, da so ključne točke v vseh dokumentih, ki jih nameravamo sprejeti, usklajene. Evropska unija je tako z nedavnim dogovorom o reformi pogodbi, njenim skorajšnjim podpisom in procesom ratifikacije, ki bo potekal prihodnje leto, na nek način končala razpravo o sebi in se bo ponovno obrnila navzven. Tukaj pa je ena od prvih sosed ravno Afriška unija,« je danes v Lizboni dejal predsednik vlade Janez Janša.
(Foto: Kristina Kosec /Bobo)
Po njegovih besedah se mora Evropa zavedati, da sedaj na afriški celini ni več sama. Če je bila pred sedmimi leti še ključna sila, ki se je ukvarjala z Afriko, je sedaj tam velika konkurenca tudi drugih, neevropskih držav. Hitrejši razvoj Afrike in njena stabilizacija pa bosta dolgoročno prispevala tudi k večji stabilnosti Evrope, najprej preko zmanjševanja migracijskih tokov. V teh sedmih letih, prvi vrh med Evropsko unijo in Afriko je bil namreč leta 2000, je prišlo do bistvenih sprememb razmer v Afriki. V nekaterih državah so sicer še vedno prisotni nekateri, tudi težki, problemi, vendar pa se je Afrika v tem času razvijala hitreje kot kadarkoli prej. Ta razvoj je v veliki meri potekal mimo sodelovanja z Evropo, predvsem zaradi interesa Kitajske, Japonske in Indije.
Premier Janez Janša v pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom (Foto: Kristina Kosec /Bobo)
Odločitev Portugalske, da kljub pomislekom glede Zimbabveja, Sudana in še nekaterih drugih držav organizira ta vrh, je po mnenju premierja Janeza Janše pravilna. Evropska unija bo tako z dokumenti, ki bodo te dni sprejeti, v roke dobila instrumente za okrepitev sodelovanje med obema celinama na različnih področjih. »Hkrati pa bo na ta način možno voditi tudi dialog o človekovih pravicah, o krepitvi demokratičnih procesov v Afriki ter o vseh tistih stvareh, ki so potrebne za nadaljnjo stabilizacijo tega kontinenta. Brez nje bo namreč zelo težko računati na naslednjo, hitrejšo fazo ekonomskega razvoja,« je poudaril predsednik slovenske vlade.
Predsednik slovenske vlade Janez Janša v pogovoru z nemško zvezno kanclerko Angelo Merkel (Foto: Kristina Kosec /Bobo)
Na novinarsko vprašanje glede Sudana in Darfurja je premier dejal, da gre za enega od problemov, ki ostaja odprt. Večina pogovorov na vrhu, pa tudi na bilateralnih srečanjih, ki jih je imel, je bila namenjena tudi vprašanju kako zagotoviti uspeh misije, ki ima zdaj tudi mandat OZN. »Zaslediti je veliko stopnjo enotnosti do vprašanja kršenja človekovih pravic v Darfurju in znaten pritisk večine afriških držav na sudansko vlado glede njene kooperativnosti do mednarodne skupnosti, ki lahko pripomore k uspehu te misije.«
(Foto: Kristina Kosec /Bobo)
Slovenija ima v Afriki tudi svoje interese. Dosedanja blagovna menjava je bila sicer relativno nizka, nekaj čez 100 milijonov evrov, vendar pa je to tudi posledica tega, da na tem kontinentu Slovenija ni dovolj prisotna. Svoje predstavništvo ima namreč samo v Egiptu. Premier je kot novo priložnost za Slovenijo izpostavil okrepljeno sodelovanje med Afriško in Evropsko unijo tudi v prihodnosti, ko bo vzpostavljena tako imenovana skupna zunanja služba Evropske unije. »Preko tega bomo namreč lahko prišli tja, do kjer sicer sami nikoli ne bi mogli, tudi zaradi omejenih sredstev. Bodo pa od tega imela neposredno korist slovenska podjetja,« je prepričan premier, ki je še izrazil željo, da bi se okrepila slovenska gospodarska prisotnost na afriškem kontinentu.
Premier Janez Janša v pogovoru s predsedujočim Afriški uniji, predsednikom Gane, Johnom Kufuorjem (Foto: Kristina Kosec /Bobo)
Sicer pa se je predsednik vlade Janez Janša sešel tudi s predsedujočim Afriški uniji, predsednikom Gane, Johnom Kufuorjem. Govorila sta nadaljnjem uresničevanju dogovorov in zavez, ki bodo sprejeti na tem vrhu. Slovensko stran je zanimala tudi njihova ocena morebitnih novih problemov v Afriki, ki bi se lahko pojavili v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, kakor tudi prihodnost in delovanje Afriške unije.
Predsednik vlade Janez Janša in francoski predsednik Nicolas Sarkozy (Foto: Kristina Kosec /Bobo)
Ob robu vrha se je premier Janez Janša srečal tudi s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, s katerim sta govorila predsedovanju Evropski uniji in temah, ki jih ni možno vezati samo na slovenski del tega predsedovanja v prihodnjem letu. Na srečanju, ki je bilo nekakšen uvod v napovedani delovni obisk premierja Janeza Janše v Parizu, 17.12.2007, sta predvsem izmenjala stališča do procesa ratifikacije reformne pogodbe in pripravah na njeno implementacijo.
