Predsednik vlade Janez Janša je danes popoldne sklenil udeležbo na 2. vrhu EU – Afrika v Lizboni. Na njem so predsedniki držav in vlad izpostavili pet pomembnih tem: človekove pravice in dobro upravljanje, mir in varnost, migracije, energija in klimatske spremembe ter trgovina, infrastruktura in razvoj. Gre za vprašanja, ki najbolj zanimajo tako afriško kot evropsko stran.

 

Udeležence vrha EU – Afrika je sprejel tudi predsednik Portugalske republike Aníbal Cavaco Silva (Foto: Bobo)

 

Premier Janez Janša je že včeraj izrazil prepričanje, da je bilo to srečanje potrebno. Na teh osnovah bo namreč mogoče odnose med celinama dvigniti na raven partnerstva. Dodal je, da so človekove pravice nedeljive, njihovo spoštovanje pa temeljni princip vsake humane družbe. Razlike med državami, ki se pojavljajo na tem področju, je zato potrebno soočiti v odprtem dialogu, s partnerstvom pa se k temu zavezujemo vsi.

 

V svojem govoru na plenarnem zasedanju je spomnil na poročilo Izgubljene afriške milijarde, v katerem je cena konfliktov v Afriki od leta 1990 ocenjena na več kot 300 milijard dolarjev in citiral predsednico Liberije, da je to denar, ki si ga Afrika stežka privošči izgubiti. V tej luči je izrazil zadovoljstvo nad napredkom v izgradnji afriške mirovne in varnostne arhitekture. Kot poseben izziv za partnerstvo med Evropo in Afriko pa je omenil migracije. »Ne smemo se namreč navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih. Afriška in evropska stran morata vzpostaviti učinkovit dialog, da se lahko skupaj lotita obojega: teh partnerstev in vzrokov za njihovo nevarno privlačnost.«

 

Po mnenju premierja je skupen izziv, da najdemo način, da bo čim večji del vrednosti, ki jo največji in rastoči globalni akterji ustvarijo v Afriki, tam tudi ostal oziroma se bo tja tudi vrnil. To je namreč tudi pot do Afrike kot enakovrednega partnerja Evrope pri sooblikovanju globalnih procesov. Kot naslednja predsedujoča Svetu Evropske unije si bo Slovenija, skupaj s partnerji v EU in v Afriki, prizadevala za implementacijo danih zavez. Okrepitev neposrednih vezi med Evropsko unijo in Afriško unijo je zato osrednjega pomena.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Nigerijski predsednik in slovenski premier sta potrdila obojestransko pripravljenost za sodelovanje pri uresničevanju dogovorov lizbonskega vrha. Govorila sta tudi o pozitivnih trendih prevzemanja odgovornosti za mir in stabilnost s strani Afrike ter o težavah, s katerimi se Afriška unija pri tem srečuje. Posebej pa sta obravnavala tudi bilateralno sodelovanje med državama. Potrjena je bila obojestranska želja, da se to izboljša, tudi z izmenjavo obiskov ter krepitvijo pravne osnove za bilateralno sodelovanje.

 

Po zaključni slovesnosti na vrhu v Lizboni je premier Janez Janša odpotoval na srečanje predsednikov vlad Višegrajske skupine V4 v Ostravo, kjer bo kot poseben gost predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU v prihodnjem letu.

 

 Govor predsednika Vlade RS