Po skoraj dveh letih je Vlada Republike Slovenije ponovno obiskala Posavje ter se ob tej priložnosti seznanila tako z novimi razvojnimi priložnostmi regije, kakor tudi z realizacijo dogovorov, ki so bili sklenjeni ob njenem prvem obisku. Temu je bil v prvi vrsti namenjen dopoldanski delovni posvet predsednika vlade z ministri in državnimi sekretarji na gradu Mokrice, pa tudi sicer so imeli vladni predstavniki danes, nekateri pa tudi že včeraj, okoli 60 srečanj z nosilci razvoja v tej slovenski regiji. »Ugotovili smo, da je bila velika večina dogovorov, obljub in zavez realiziranih,« je ob obisku dejal premier Janez Janša.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Kot je na novinarski konferenci v Kostanjevici na Krki povedal premier, se Posavje nahaja na devetem mestu med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami. Kljub temu, da je le ta še vedno deloma razvojno ogrožena, pa je, po njegovih besedah, razveseljivo dejstvo, da regija v zadnjih letih zmanjšuje razvojni zaostanek. Tako sta se v dveh letih od prejšnjega obiska povečali ekonomska moč prebivalstva ter višina neto plače na zaposlenega. Slednje je, po mnenju premierja, v veliki meri tudi posledica večje produktivnosti dela v tem delu Slovenije, ki je nad slovenskim povprečjem za okrog 5 %. Prav tako se je v omenjenem obdobju povečalo tudi število gospodarskih subjektov, medtem ko je brezposelnost, ki je bila pred dvema letoma eden izmed osrednjih problemov v regiji, sedaj bistveno manjša. »V primerjavi z marcem 2006 se je brezposelnost v regiji zmanjšala za več kot 20 %. Danes smo na srečanjih z gospodarstveniki slišali, da še posebej v nekaterih panogah primanjkuje delavcev,« je dejal premier Janez Janša ter dodal, da se tudi v prihodnje obetajo nova delovna mesta tako zaradi selitve proizvodnje v to regijo, kakor tudi zaradi nastajanja novih gospodarskih subjektov.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
V Posavju je v celoti ali deloma lociranih tudi 6 od 35 projektov iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih - gospodarsko središče Phoenix, veriga hidroelektrarn na Savi, potencialna gradnja drugega bloka NEK, skladišče plina pri Brestanici, modernizacija električnega omrežja ter del 3. razvojne osi. Le ti, pa tudi nekateri drugi projekti iz omenjene resolucije, bodo, po prepričanju predsednika vlade, razvojno ugodno vplivali na prihodnost regije.
Premier Janez Janša se je ob obisku v Kostanjevici na Krki vpisal tudi v spominsko knjigo Galerije Božidarja Jakca. (Foto: Bor Slana/Bobo)
Predsednik vlade Janez Janša je izpostavil tudi pomen, ki ga za razvoj regije predstavljajo evropska sredstva. Le teh je v aktualni finančni perspektivi nekajkrat več kot pa jih je bilo v prejšnjem finančnem obdobju. »Izkoriščam tudi to priložnost, da naslovim javni poziv na občine in druge nosilce razvoja v regiji, da čim prej evidentirajo in pripravijo programe za kandidiranje na razpisih,« je še dejal. Dodatno razvojno priložnost predstavlja tudi nov zakon o financiranju občin, ki je bil sprejet v času od prvega obiska in prinaša občinam v regiji za 22% več sredstev, kot pa so ga le te imele na voljo prej. Le to je, po besedah premierja, znatno okrepilo predvsem investicijske dele občinskih proračunov, ki so bili prej podhranjeni. Prav tako so v letu 2006 občine prvič prejele tudi dodatna razvojna sredstva za investicije v lokalno javno infrastrukturo.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Predsednik slovenske vlade je ob tej priložnosti izrazil obžalovanje, da se je ob nedavnem glasovanju o pokrajinski zakonodaji v državnem zboru opozicija v zadnjem trenutku premislila in ni podprla projekta regionalizacije Slovenije. »Kljub temu, da je bila tukaj navdušena podpora in kljub temu, da je bila v celi Sloveniji zelo velika podpora - 90% občin je podprlo predlog. Skoraj vsi župani, brez razlike in ne glede na politično barvo, so ta projekt podprli. Podprl ga je državni svet, ki je zastopnik lokalnih interesov na državnem nivoju,« je še poudaril premier ter spomnil, da je vladni predlog predvideval Posavje kot pokrajino z okoli 75.000 prebivalci, s sedežem uprave v Krškem in pokrajinskega sveta v Brežicah, ter z vsemi ostalimi pogoji za to, da deluje kot hitro razvijajoča se pokrajina. Za opravljanje tekočih nalog pokrajine je zakon predvidel 32,5 milijona evrov za razvojne naloge pa še dodatno okoli 9 milijonov evrov. »Žal, pa na glasovanju za odločitev v državnem zboru to ni bilo dovolj. Na glasovanju so zmanjkali štirje glasovi in zakon, ki bi ga morali sprejeti z dvotretjinsko večino zaradi tega, ker si je opozicija premislila v zadnjem trenutku, ni bil sprejet. Zato ta razvojni inštrument, ki je bil na dotiku roke, pravzaprav zaenkrat izostaja,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Premier Janez Janša in predsednik uprave NEK Stane Rožman. (Foto: Bor Slana/Bobo)
V okviru tokratnega obiska je predsednik vlade, skupaj z ministroma za gospodarstvo in razvoj, obiskal Nuklearno elektrarno Krško. Vodstvo elektrarne mu je predstavilo poslovanje in strateške načrte, govorili pa so tudi o dolgoročni strategiji jedrske energetike v Slovenije. Premier Janez Janša je NEK izrekel priznanje za dosedanje dobro in učinkovito poslovanje, predvsem pa za nenehno skrb za varnost delovanja elektrarne. NEK posluje varno in zanesljivo, od zadnjega obiska vlade pred dvema letoma so opravili številne posodobitve, prišlo pa ni do nobenega samodejnega izklopa. To pomeni, da je varnostni standard bistveno nadgrajen.
Enega večjih izzivov za delovanje NEK v prihodnje predstavlja trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Njegovo umeščanje poteka v skladu s predpisanimi postopki, največji zalogaj pa predstavlja določitev družbene sprejemljivosti. Vlada RS se zavzema za pravično in učinkovito obravnavo slehernih iniciativ, ki prihajajo iz lokalnega okolja, in jih je potrebno vključiti v nastajajoče rešitve. Pri tem je bistvenega pomena tudi vladna uredba o nadomestilu, ki predvideva odškodnino lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora. Premier Janez Janša je poudaril, da je lokacijo za odlagališče potrebno odobriti do konca letošnjega leta, vlada pa bo naredila vse, da bo doseženo soglasje na širšem prostoru.
Sogovorniki so se tudi strinjali, da drugi večji izziv predstavlja gradnja drugega bloka NEK. Posodobitve jedrskih kapacitet za proizvodnjo električne energije so namreč čedalje večja praksa tudi v veliki večini držav Evropske unije. Zato je Slovenija tudi z razvojem drugega energetskega stebra - Gen Energijo - ustvarila organizacijsko, finančno in kadrovsko podporo ter osnovo za takšno načrtovanje.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
V popoldanskih urah se je predsednik vlade, skupaj z ministri in državnimi sekretarji, na delovnem posvetu sestal še z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki iz Posavja, kjer je bila osrednja pozornost prav tako namenjena razvojnim priložnostim in tudi konkretnim problemom, s katerimi se sooča omenjena slovenska regija. Svoj obisk je vladna ekipa zaključila s tradicionalno dobrodelno nogometno tekmo proti ekipi politikov in gospodarstvenikov iz Posavja.
Že prejšnji dan je predsednik vlade Janez Janša, skupaj z ministricama Zofijo Mazej Kukovič in Marjeto Cotman, obiskal terapevtsko komuno za pomoč odvisnikom »Skupnost srečanje« v Razboru nad Sevnico (več o dogodku).
Izjava predsednika Vlade RS
Izjava predsednika Vlade RS (celotna, vprašanja & odgovori)
