Tokratni spomladanski Evropski svet, ki mu predseduje predsednik vlade Janez Janša, je posvečen predvsem trem glavnim vprašanjem: zagonu novega triletnega cikla Lizbonske strategije, razpravi o energetsko-podnebnem paketu in dogovorih o potrebnih odzivih na razmere na finančnih trgih. Voditelji držav in vlad so se strinjali, da Lizbonska strategija deluje, Evropska unija pa beleži solidne gospodarske rezultate.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Kot je po prvem dnevu vrha Evropske unije v Bruslju dejal premier Janez Janša, se je javni primanjkljaj v povezavi prepolovil, gospodarska rast podvojila, v zadnjih letih pa je bilo ustvarjenih preko šest milijonov novih delovnih mest. »Seveda pa to ni razlog za počitek,« je opozoril premier in dodal, da so pred nami novi izzivi, ki so vezani na vprašanja podnebnih sprememb, energetske varnosti in tudi finančne stabilnosti.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Eden glavnih namenov novega cikla Lizbonske strategije je izboljšanje implementacije in poglobitev strukturnih reform. Pri tem je premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša izpostavil boljšo skrb za ljudi in okolje ter bolj podjetno in tudi bolj inovativno Evropo. Pri boljši skrbi za ljudi je dejal, da je Lizbonska strategija močno okrepljena s socialno dimenzijo, veliko pozornosti je namenjene izobraževanju mladih in odraslih ter vprašanju večje socialne vključenosti in kohezije. Za drugo prednostno področje je izpostavil boljšo skrb za okolje. »Polni potencial gospodarskih in socialnih reform lahko dosežemo le v sinergiji s trajnostnim in zdravim okoljem,« je menil ter dodal, da morajo biti tudi vlade članic Evropske unije pri tem za zgled ter na ta način spodbujati državljane.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Evropsko unijo je potrebno narediti še bolj podjetno, je menil premier. Izrazil je prepričanje, da je skupni trg dolgoročno najboljši način za zagotavljanje globalne konkurenčnosti, pri tem pa velik in neizkoriščen potencial predstavljajo mala in srednje velika podjetja. Tem je potrebno tudi v prihodnje omogočali lažji dostop do raziskovalne infrastrukture in finančnih virov, pri tem pa stremeti k zmanjševanju birokracije.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Za četrto področje je izpostavil večjo inovativnost Evropske unije. »Znanje in ustvarjalnost Evropejcev sta temelj vsega ostalega,« je dejal ter dodal, da je potrebno omogočiti prost pretok znanja, zato se uvaja peta svoboščina. Kot konkreten primer je navedel odločenost Unije, da se širokopasovna povezava pripelje v vse evropske šole do leta 2010, uresničiti pa je potrebno tudi nekatere ključne projekte, kot sta Evropski inštitut za tehnologijo in satelitsko-navigacijski projekt Galileo.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Najdaljšo in najbolj poglobljeno razpravo pa so člani Evropskega sveta imeli o energetiki. Evropska unija mora tako glede na lani postavljene cilje, po besedah premierja, sprejeti potrebne odločitve za uresničitev ciljev in dogovor doseči do konca leta. »Potrebujemo pa tudi tehnološki preboj, lahko rečemo, da začenjamo tretjo industrijsko revolucijo,« je dejal. Evropski voditelji so se strinjali, da bodo dogovor o energetsko-podnebnem paketu dosegli do konca letošnjega leta, z Evropskim parlamentom pa naj bi se uskladili do konca njegovega trenutnega mandata, najkasneje pa v prvih mesecih leta 2009. Po besedah predsednika Evropskega sveta Janeza Janše bo tako Evropska unija imela na ta način še naprej vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam v globalnem okolju. Predsedniki držav in vlad so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako v prihodnje zagotoviti večjo energetsko varnost oziroma večjo diverzifikacijo virov, ki pokrivajo potrebe Evropske unije.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Voditelji Evropske unije so tako prvi dan opravili splošno razpravo, v nadaljevanju pa bodo sprejeli tudi uradne zaključke. Kot je še dejal, sta jih francoski predsednik in nemška kanclerka seznanila tudi s skupnim predlogom Unije za Sredozemlje, ki je nekakšna nadgradnja Barcelonskega procesa. Pri tem je, po mnenju premierja, pomembno, da pri tem procesu sodelujejo vse države članice in tudi sredozemske države.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Ob tej priložnosti je predsednik vlade Janez Janša Svetu EU podaril darilo v spomin na slovensko predsedovanje. Tako je njegovemu generalnemu sekretarju Javierju Solani podaril repliko stoječe ure, ki jo je oblikoval največji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Ta izjemni primerek modernega slovenskega oblikovanja bo od sedaj naprej stalno razstavljen v 50. nadstropju palače Justus Lipsius.
Izjava predsednika Vlade RS
Novinarska konferenca slovenskega predsedstva EU
