Predsednik vlade in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je na današnjem izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju predstavil zaključke, sprejete na spomladanskem Evropskem svetu, ki je potekal 13. in 14. marca letos.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
»Lahko rečemo, da je bila vsebina razprav in zaključkov posvečena resnično najbolj perečim vprašanjem evropskega aktualnega trenutka,« je marčevski vrh evropske sedemindvajseterice ocenil slovenski premier. Dosežke Evropskega sveta bi, po njegovih besedah, lahko strnili v tri pomembne odločitve, in sicer: zagon ambicioznega, konkretnega in bolj modernega triletnega cikla Lizbonske strategije, ki nudi boljše ravnotežje med skrbjo za ljudi in okolje na eni strani ter konkurenčnim, na znanje oprtim tržnim gospodarstvom na drugi; potrdili so temeljna načela in časovni okvir za sprejem energetsko-podnebnega svežnja ter opredelili nadaljnje korake za stabilizacijo finančnih trgov.
»Dovolj trdni temelji evropskega gospodarstva so razlog, da imajo negotovosti globalnega finančnega trga, cen nafte in drugih surovin za EU mnogo manj pereče posledice, kot bi jih imele, če bi bili gospodarski temelji EU slabi,« je v svojem nagovoru evropskim poslancem povedal predsednik vlade. Poudaril je tudi, da je v novo zagnanem ciklu Lizbonske strategije treba posebej izpostavljati dosledno izvajanje reform, pri čemer prednostna področja le-te ostajajo znanje in inovacije, spodbujanje podjetniškega potenciala, modernizacija trgov dela ter podnebne spremembe in energetika.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Najbolj odmeven dosežek tokratnega Evropskega sveta je, po besedah predsednika slovenske vlade, dosežek na področju podnebnih sprememb in energetike. »Voditelji držav članic smo se zavezali, da bomo dogovor o temeljnih načelih dosegli do konca leta 2008 in s tem omogočili pravočasni sprejem svežnja, vsekakor še pred iztekom sedanjega mandata Evropskega parlamenta.« Predsednik Evropskega sveta je ob tem poudaril, da bo le s pravočasnim sprejemom svežnja, pri čemer bo pomembno vlogo imel tudi Evropski parlament, upravičeno pričakovanje evropskih državljanov in drugih partnerjev EU v svetu, še posebej v luči pogajanj o celovitem post-kjotskem sporazumu, ki bodo naslednje leto v Kopenhagnu. Premier je izrazil zadovoljstvo, ker države članice na celoten proces gledajo ne le kot na delitev bremen, temveč tudi kot na novo priložnost za razvoj. Dosežek Evropskega sveta na tem področju je, po besedah predsednika Evropskega sveta, tudi dogovor o oblikovanju enotnega evropskega sistema za omejevanje emisij in trgovanje z njimi. Opozoril je tudi, da bi selitev energetsko intenzivnih panog iz Evropske unije v države z nižjimi okoljskimi standardi predstavljala ne le tveganje za izgubo delovnih mest v EU, temveč tudi nevarnost za povečanje emisij toplogrednih plinov nasploh. Energetsko podnebna vprašanja pa bodo tudi rdeča nit bližajočih se vrhov z Japonsko, Latinsko Ameriko, Karibi, Rusko federacijo in ZDA, ki bodo še sledili v prvi polovici letošnjega leta.
V odzivu na krizo na evropskih finančnih trgih je Evropski svet pod vodstvom predsednika Janeza Janše soglasno potrdil potrebo po štirih ukrepih, in sicer po povečanju preglednosti na finančnih trgih, izboljšanju standardov vrednotenja, okrepitvi bonitetnega okvira ter izboljšanju delovanja trga in strukturnih spodbud.
(Foto: Bor Slana/Bobo)
Predsednik Evropskega sveta Janez Janša je evropske parlamentarce seznanil tudi z dogovorom o krepitvi Barcelonskega procesa, pri čemer je bistveni dosežek tokratnega vrha pod vodstvom Slovenije v tem, da je bila razprava o Uniji za Sredozemlje umeščena v ustrezne institucionalne okvirje. V Barcelonskem procesu - Uniji za Sredozemlje bodo sodelovale vse države članice EU in ostale sredozemske države, v nadaljnjo razpravo pa bo, po besedah predsednika slovenske vlade, ustrezno vključen tudi Evropski parlament.
Uvodni nastop predsednika Vlade RS
