Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša, ki se mudi na vrhunskem zasedanju zveze NATO v Bukarešti, se je v svojem današnjem nagovoru predsednikom držav in vlad članic Severnoatlantskega zavezništva zavzel za pospešitev procesa vključevanja držav Zahodnega Balkana v evro-atlantske integracije, obenem pa je izpostavil tudi pomen medsebojnega sodelovanja Evropske unije in NATO pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v svetu.
(Foto: Bobo)
Kot je dejal na srečanju z novinarji ob robu vrha, se kljub temu, da Makedonija ni dobila povabila v zvezo NATO, črni scenarij ni uresničil, saj so voditelji držav in vlad sklenili, da lahko povabilo dobi brez čakanja na novi vrh zavezništva, takoj ko bo rešila problem z imenom. »Jasno je, da je na strani predstavnikov Makedonije razočaranje, podobno temu, kakršno je bilo v Sloveniji, ko madridski vrh leta 1997 ni izdal povabila za članstvo Slovenije v zvezi NATO in je Slovenija na to čakala še pet let,« je dejal premier ter ponovil podporo Makedoniji pri vstopanju v evro-atlantske integracije. Slovenija je namreč vseskozi zagovarjala politiko odprtih vrat, v veliki meri pa je rezultat slovenskega vztrajanja tudi zaveza, da ni potrebno čakati do naslednjega vrha, da Makedonija dobi povabilo za polnopravno članstvo.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Sicer pa se je slovenski premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša sestal tudi z makedonskim predsednikom vlade Nikolo Gruevskim in mu svetoval, naj bodo še naprej konstruktivni in naj ne odstopijo od pogajanj, saj lahko ravno nadaljevanje pogajanj in iskanje kompromisa glede imena stvari zelo hitro premakne naprej. Dodal je, da se je tudi Grčija zavezala k konstruktivnosti, kar je vsekakor pomembno in zavezujoče.
(Foto: Bobo)
Makedonija po mnenju predsednikov držav in vlad izpolnjuje kriterije za članstvo v Zavezništvu, problem je le pri imenu, zaradi česar je Grčija uporabila pravico veta, nekaj drugih držav pa je Grčiji izrazilo tudi t. i. notranjo solidarnost. »Normalno je, da imajo različne države različna stališča ob različnih vprašanjih, in sicer glede na to, kako blizu so točkam, o katerih se odloča,« je dejal premier.
(Foto: Bobo)
Sicer pa so voditelji držav danes v zvezo NATO povabili Albanijo in Hrvaško, medtem ko Ukrajina in Gruzija še nista dobili akcijskega načrta za članstvo oz. statusa kandidatke. So se pa voditelji držav zveze NATO dogovorili, da bosta državi postali članici. Potrdili so še začetek okrepljenega dialoga z Bosno in Hercegovino ter Črno goro, kar pomeni začetek približevanja članstvu.
»Vrh je zanimiv in naporen. NATO sedaj sprejema odločitve v drugačnih strateških okoliščinah kot včasih in premisleki so težji in tudi daljši,« je premier orisal vzdušje na vrhu v Bukarešti. Poleg odločitve o širitvi je namreč v ospredju Afganistan, medtem ko se bodo voditelji držav in vlad jutri ločeno sestali še s predsednikoma Ukrajine in Rusije.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Sicer pa je premier Janez Janša v svojem današnjem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da v Zavezništvo vstopata novi državi članici iz regije Zahodnega Balkana - Hrvaška ter Albanija. Pozdravil je tudi napredek, ki so ga na svoji poti vključevanja v NATO naredile Ukrajina, Gruzija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Tovrstna prizadevanja držav na področju Zahodnega Balkana, po mnenju predsednika slovenske vlade, ostalim državam v tej regiji pošiljajo jasno sporočilo. »Sledimo cilju o vzpostavitvi širšega področja blaginje, varnosti in skupnih vrednot, ter si prizadevamo, da cilj Evrope kot celote ne bo premaknjen v daljno prihodnost,« je dejal premier Janez Janša.
(Foto: Bobo)
Predsednik slovenske vlade in Evropskega sveta je v nastopu poudaril tudi pomen medsebojnega sodelovanja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, saj bi le tako dosegli kar največjo učinkovitost. Zavzel se je za vključenost Evropske unije v strateško razmišljanje Severnoatlantske zveze, saj se pomen in prispevek Evropske unije pri zagotavljanju globalne varnosti vedno bolj krepita. Ravno tako pa, po njegovih besedah, koncepti Evropske unije temeljijo na močnih severnoatlantskih povezavah. »V smislu transatlantskega konsenza Slovenija podpira rešitve, ki bodo ponudile nove izzive, ki bodo segli preko obstoječih dogovorov,« je dejal premier.
Spremembe varnostne politike so Severnoatlantsko zavezništvo naredile še bolj privlačno za države članice in države pristopnice, z izpolnjevanjem svoje ključne naloge zagotavljanja kolektivne in nedeljive varnosti, pa je NATO postal zveza držav, ki zagotavlja stabilnost na novih področij in na nove načine, je še poudaril predsednik vlade Janez Janša.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša se je ob robu zasedanja sešel tudi s predsednikom avstralske vlade Kevinom Ruddom. Seznanil ga je s prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, govorila pa sta tudi o sodelovanju med Evropsko unijo in Avstralijo pri soočanju z globalnimi izzivi kot so klimatske spremembe in pogajanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Avstralski premier se je ob tej priložnosti zahvalil za napredek pri krepitvi in instrumentalizaciji odnosov med Evropsko unijo in Avstralijo. Sogovornika sta izrazila tudi zadovoljstvo nad dobrimi odnosi med državama, h katerim prispeva tudi velika slovenska skupnost v Avstraliji, dotaknila pa sta se tudi razmer na Zahodnem Balkanu ter v Azijsko-pacifiški regiji in izmenjala stališča glede aktualnih vprašanj, povezanih z obema regijama.
