Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je danes v okviru srečanja, ki so ga organizirali IFIMES- Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, Urad vlade za komuniciranje in Center Evropa, spregovoril o globalnih izzivih, ki so v 21. stoletju pred Evropsko unijo.
(Foto:Bor Slana/Bobo)
V uvodu je poudaril, da so izzivi, pred katerimi se nahaja Evropa v 21. stoletju, enako predvidljivi kot so bili izzivi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar pa se je Evropska unija v času njenega delovanja naučila pomembnih lekcij, zaradi česar je postala bolj odločna v izvajanju ukrepov, ki jih sprejema. Prav tako pa, po njegovih besedah, tudi hitreje pride do soglasja med posameznimi državami članicami. Evropa bo v sodobnem času tudi prvič definirala lasten nacionalni evropski interes, ki temelji na idejah iz Rimske pogodbe.
(Foto:Bor Slana/Bobo)
Predsednik slovenske vlade je dejal, da so ključni izzivi, s katerimi se mora soočiti Evropska unija v 21. stoletju, svetovni mir in varnost, podnebne spremembe in boj proti revščini, ki so hkrati tudi trije temeljni globalni izzivi. Obenem je poudaril, da nobenega od teh treh ključnih izzivov ne more rešiti posamezni globalni akter, saj so vzroki in posledice, zaradi katerih so nastali, preveč prepleteni in neločljivo povezani. »Evropska unija ima pri tem zaradi svoje specifične narave, zaradi tega, kar je, in iz česar je nastala, edinstveno vlogo ter mora prevzeti vodstvo v reševanju teh izzivov. Odgovori na izzive pa so nujni za prihodnost blaginje Evropejcev,« je poudaril premier. Izpostavil je tudi, da ključni izzivi ne ležijo v Evropski uniji, temveč zunaj nje. »Čas je primeren, da začnemo razmišljati o Rimskih pogodbah v čezcelinskih okvirih,« je povedal predsednik slovenske vlade in navedel razloge, zaradi katerih mora Evropska unija prevzeti vodilno vlogo na globalnem političnem parketu.
Po besedah predsednika Evropskega sveta Janeza Janše pa so na poti k doseganju zastavljenih ciljev Evropske unije, k obračanju navzven in soočanju z globalnimi izzivi, glavne ovire v Evropejcih samih. Po njegovem mnenju večina evropske javnosti danes ni pripravljena, da bi se večji del pozornosti, aktivnosti in denarja Evropske unije namenil za spopad z globalnimi izzivi, predvsem zaradi strahu pred reformami, ki pa so vendarle nujne.
(Foto:Bor Slana/Bobo)
V povezavi z reformami se je premier dotaknil ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki je še zadnji večji predpogoj za to, da se sedemindvajseterica obrne navzven in prevzame vodilno vlogo pri soočanju z globalnimi izzivi. Lizbonska pogodba predvideva nove institucije in nove funkcije znotraj Evropske unije, ki bodo imele velik simbolni pomen, z njihovo pomočjo pa se bo zgradila tudi celovita evropska identiteta prebivalcev.
Predavanje predsednika Vlade RS
