»Več kot dva tisoč let je minilo, odkar je znameniti grški matematik in fizik Arhimed tekel po sirakuških ulicah in vpil heureka - našel sem,« je v uvodu svojega nastopa na današnji ministrski konferenci »Eureka« dejal predsednik Vlade Republike Slovenije in Evropskega sveta Janez Janša. Ob tem je tudi poudaril, da »Eureko«, ki povezuje industrijo in znanstvene institucije z državnimi oblastmi, pooseblja tudi geslo slovenskega predsedovanja Evropski uniji - Si.nergija.
(Foto: Srdjan Živulovič/Bobo)
»Nekoč elektrika, penicilin, parni stroj, motor z notranjim izgorevanjem - danes računalniki, GSM aparati, navigacijski sistemi, digitalna tehnika, diagnoza srčnih bolezni, itn.. Mnoge od teh idej so tudi rezultati projektov Eureka,« je ob tej priložnosti spomnil premier Janez Janša. Svet je v zadnjih desetletjih priča velikim tehnološkim, ekonomskim in družbenim spremembam, pri čemer, po besedah premierja, dinamičen tehnološki razvoj vpliva na proizvodnjo, potrošnjo in vzorce komunikacij med podjetji, državami, regijami in posamezniki. »Govorimo o izzivih globalizacije, s katerimi se soočamo vsi. Od odgovora na ta izziv pa bo odvisno naše mesto v svetovni produkciji blaga, storitev in znanja,« je dejal in izrazil prepričanje, da se je evropsko gospodarstvo, ki z 22% svetovnega BDP predstavlja največje gospodarstvo na svetu, sposobno spopasti s temi izzivi in postati tudi najkonkurenčnejše poslovno okolje na svetu.
(Foto: Srdjan Živulovič/Bobo)
Evropska unija je omenjenim globalnim izzivom prilagodila tudi novi triletni cikel prenovljene Lizbonske strategije, ki ga je zagnala na marčevskem Evropskem svetu, saj je, po besedah predsednika slovenske vlade, v ospredje postavila učinkovitejšo povezavo znanja z gospodarstvom. Po njegovi oceni Lizbonska strategija predstavlja tudi premišljeno in uravnoteženo strategijo razvoja, ki prisega na trajnostni razvoj, kjer so razvojna, socialna in okoljska komponenta v čim večjem ravnovesju.
Evropska unija je, besedah slovenskega premierja, v letu 2007 na področju varovanja okolja sprejela zelo velikopotezne, ambiciozne cilje, pri čemer lahko po nekaterih izračunih zmanjšanje emisij CO2 na znosno raven stane od 500 do 1000 milijard evrov letno. »To je velika obveza in priložnost. To je treba izkoristiti in zagotoviti, da bo prav področje energetike in klimatskih sprememb med tistimi, na katera se bodo usmerjali raziskovalno-razvojni napori v iskanju tehnologij prihodnje generacije. Vse naše moči morajo biti usmerjene v to, da bomo zmanjšali negativne posledice že povzročenih sprememb, predvsem pa razvijali nove rešitve, ki bodo dolgoročno vodile v okolju prijaznejši, trajnostni razvoj,« je poudaril predsednik slovenske vlade in Evropskega sveta.
(Foto: Srdjan Živulovič/Bobo)
V svojem govoru je premier Janez Janša izpostavil tudi pomembnost pretoka znanja, ki mora postati »peta svoboščina« v Evropi. V ta namen bi moralo biti gibanje znanstvenikov, raziskovalcev, študentov in profesorjev svobodnejše, bolj odprt pa bi moral biti tudi dostop do znanja in informacij. »Predvsem bi morali spremeniti svojo miselnost in sprejeti dejstvo, da je prenos znanja in idej v prakso, veliko bolj pomemben kot samo odkritje,« je prepričan slovenski premier, ki se je ob tem zavzel, da bi že sedaj začeli razmišljati o strategiji za obdobje po letu 2010.
Govor predsednika Vlade RS
