“Predsedovanje smo izkoristili kot priložnost, ne samo kot neko dolžnost in obveznost, ki čaka vsako državo članico. Celotne dodane vrednosti, ki jo je Slovenija dobila s tem predsedovanjem, v številkah ni možno izmeriti. Dejstvo pa je, da se bo iz teh izkušenj in znanja, ki se je nabralo v tisoč javnih uslužbencih, ki so sodelovali pri tem projektu, dalo graditi tudi v prihodnje,” je povedal predsednik vlade Janez Janša na 39. izredni seji državnega zbora, kjer je poslankam in poslancem predstavil poročilo o predsedovanju Slovenije Evropski uniji.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Premier je izrazil prepričanje, da Slovenija sedaj ve, kako dihajo posamezne države članice, pozna njihove probleme, prednosti in dobre prakse, ki jih lahko v prihodnje prenaša v slovenski razvojni izziv. To po njegovem mnenju predstavlja velik kapital. Poudaril je, da je bilo predsedovanje zahteven projekt, ki pa ga je Slovenija, kljub temu da je imela na razpolago manj sredstev kot ostale države, uspešno izvedla. Poleg izpolnitve ciljev v okviru zastavljenih prednostnih nalog je Sloveniji uspelo učinkovito odgovarjati tudi na številne nepredvidljive dogodke, s čimer je dokazala, da je tudi manjša država članica sposobna voditi Evropsko unijo.
V okviru petih prednostnih nalog je predsednik slovenske vlade Janez Janša med drugim izpostavil uspešno spodbujanje držav k ratifikaciji Lizbonske pogodbe, zagon novega cikla Lizbonske strategije, potrditve direktive o delovnem času in začasnih delavcih, reševanje podnebno-energetskih vprašanj in dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga elektrike in plina. Slovensko predsedstvo je uspešno reševalo tudi vprašanja, ki so zadevala Zahodni Balkan in pripravilo konkretne korake na poti k medkulturnemu dialogu, kot je ustanovitev Evrosredozemske univerze v Portorožu.
V času vodenja Sveta Evropske unije pa je Slovenija uspešno krmarila tudi med nepredvidenimi dogodki, kot so rast cen hrane in nafte, razglasitev kosovske neodvisnosti, negativen irski referendumski, dosegla pa je vrsto premikov tudi pri vzpostavljanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. Med enega najbolj nepričakovanih prebojev pa je predsednik vlade Janez Janša uvrstil dogovor o začetku pogajanj o novem sporazumu o sodelovanju Evropske unije z Rusko federacijo.
(Foto:Kristina Kosec/Bobo)
V nadaljevanju seje je premier Janez Janša poslankam in poslancem predstavil tudi predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 1. julija 2008 do decembra 2009. Kot je poudaril, je potrditev deklaracije nujna za jasno, pregledno in enotno politiko na področju evropskih zadev.
V predstavitvi je dejal, da bo Slovenija aktivna predvsem pri treh vprašanjih, ki si jih je kot prednostne naloge v prihodnjih 18 mesecih zastavil naslednji predsedujoči trio, ki ga sestavljajo Francija, Češka in Švedska. To so institucionalni razvoj unije, ukrepi za dolgoročno kakovost življenja in varnost državljanov ter dejavna vloga Evropske unije v globalnem svetu. Ta vprašanja so sicer bila v ospredju tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta, vendar pa ima Slovenija sedaj drugačno vlogo in se tako lahko osredotoči na lastne interese.
Predsednik vlade je poudaril, da bo Slovenija tudi v prihodnje še naprej podpirala ratifikacijo Lizbonske pogodbe, širitveno politiko Unije, prenovo skupne kmetijske politike, uresničevanje Lizbonske strategije, spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti, čimprejšnjo izgradnjo notranjega trga s prostim pretokom storitev, prenovljeno socialno agendo ter sprejemanje energetsko-podnebnega paketa. “Eden naših vodilnih interesov pa ostaja satelitsko navigacijski projekt Galileo. Prizadevanja za pridobitev sedeža nadzornega organa v Sloveniji so v teku, vodi jih v ta namen oblikovana delovna skupina,” je poudaril premier Janez Janša.
Magnetogram nastopa predsednika Vlade RS
