Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes v Ljutomeru udeležil osrednje prireditve ob 140. obletnici prvega slovenskega tabora, kjer je nastopil tudi kot slavnostni govornik. Pred prireditvijo se je premier srečal tudi z županom občine Ljutomer Francem Juršo, predstavniki občinskega sveta in tamkajšnjimi gospodarstveniki, v Mestni hiši pa si je tudi ogledal razstavo o taborskem gibanju na Slovenskem.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Slovenski tabori so v letih med 1868 in 1871, po besedah predsednika vlade, ponovno zastavili temeljni slovenski politični cilj, to je »združeno Slovenijo«. Kot je dejal, tabori niso bili le izraz strahu pred procesom nemškega in italijanskega združevanja, ampak tudi prepričanja, da se je treba aktivno vključiti v mednarodne procese, ki izhajajo iz zmage narodne ideje po takratni Evropi. »Razumeli so, da je aktivna drža, vključevanje v mednarodno dogajanje tisto, kar lahko omogoči narodu obstoj kot tudi napredek,« je v svojem govoru dejal premier.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Po prepričanju predsednika vlade Janeza Janše ni slučaj, da je prišlo do prvega slovenskega tabora ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki pa je bila hkrati tudi tretjina vseh prebivalcev takratne celotne dežele. Kot je dejal, so imeli Ljutomerčani že pred letom 1848 lastno bralno društvo, ki je v pomladnem letu razvilo bogato dejavnost, ljutomerska čitalnica pa je takoj po nastanku postala glavna organizatorica kulturno-političnega dela v kraju in okolici - v Ljutomeru in okolici pa so ljudje imeli pogum lotiti se tudi zahtevnejših političnih akcij.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Ob tej priložnosti je predsednik vlade še dejal, da tabori na Slovenskem niso izhajali iz nekih prevratniških zahtev, ampak so z njimi ljudje želeli preoblikovati državo v smislu ustave in zakona, ki sta na eni strani dopuščala politično združevanje in delovanje, na drugi pa uresničitev znamenitega ustavnega člena, ki je vsem narodom zagotavljal formalno enakopravnost.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
»Ljutomerčani in Prleki ste lahko upravičeno ponosni na svojo bogato tradicijo. Slovenskemu narodnemu, materialnemu, duhovnemu in kulturnemu razvoju ste dali res veliko. Lahko ste ponosni tudi na svoje aktualne dosežke,« je zatrdil premier in dodal, da imamo Slovenci, tudi po zaslugi taborov, kot je bil ljutomerski pred 140 leti, dovolj zgodovinske tradicije, da bi lahko še bolj izkoristili prednosti, ki nam jih prinaša lastna država. »Za razliko od tistih časov, ko je bila naša usoda in prihodnost v veliki meri odvisne od razmer na Dunaju, držimo danes svojo sedanjost in prihodnost v svojih rokah,« je še dejal in zaključil, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nas samih in naše nacionalne zavesti. »Tabori nam nedvoumno sporočajo, da biti Slovenec pomeni predvsem hoteti biti Slovenec.«
Govor predsednika Vlade RS
