»Težka in pogosto tudi krvava preteklost je sicer mehke panonske duše izklesala v klene in trezne ljudi, ki so kljub izjemnim življenjskim naporom znali verjeti v svoj danes in svoj jutri,« je na drevišnji osrednji državni slovesnosti v počastitev praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Gradu na Goričkem poudaril slavnostni govornik, predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Prekmurje se je, po njegovih besedah, v preteklosti v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel, a so, kljub razlikam in stoletjem ločenega življenja, slovenski prebivalci Prekmurja vedno ohranjali pripadnost in zvestobo slovenskemu narodu ter vse od nastanka verjeli v idejo Združene Slovenije. Ob tem je premier tudi orisal nekatere dogodke v pestri prekmurski zgodovini, ki pričajo o negovanju in krepitvi narodne zavesti. »S pridružitvijo matičnemu narodu so se uresničile želje in hotenja, ki so jih prenašali iz roda v rod,« je dejal predsednik vlade Janez Janša ter dodal, da je bila združitev Prekmurja z ostalimi slovenskimi deželami plod vzajemnega delovanja Slovencev z obeh strani Mure.
(Foto: Bobo)
Kot je povedal premier, je slovensko ozemlje prišlo v okvire stare Jugoslavije zelo okrnjeno. »Prizadetost zaradi izgube Koroške, Primorske in celo delov Kranjske je bila tolikšna, da mnogi niso niti opazili velike in izjemne pridobitve, ki jo je predstavljalo Prekmurje,« je poudaril ter obenem spomnil, da je bilo zaradi pomanjkanja takratnih gospodarskih konceptov v tem delu slovenskega ozemlja izgubljenih veliko priložnosti. Težko življenje, še zlasti na Goričkem, je sililo ljudi v iskanje boljše in lepše prihodnosti, a ne glede na to, kako dolga in negotova je bila pot do kruha, pa so, po prepričanju slovenskega premierja prekmurski Slovenci najbolj zvesti svojemu narodu. »Vaše rojake sem zadnjih 15 let srečeval po vseh kontinentih, marsikje so srce in duša slovenske kulturne in narodne dejavnosti v tujini.«
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
Slovenija je danes močna, zdrava in ambiciozna država, ki je v obdobju od osamosvojitve naredila velikanski napredek, ki je viden tudi v Prekmurju. K temu so prispevala tudi znatna državna finančna sredstva, namenjena za premagovanje razvojnih problemov najbolj zapostavljenih območij, kakor tudi sredstva evropskih strukturnih skladov. Kot je v nadaljevanju izpostavil predsednik vlade Janez Janša, pa je veliko potrebno še postoriti: »Poskrbeti moramo za še večjo socialno varnost, spodbujati regionalno povezovanje in poskrbeti za večjo promocijo. Tudi širšo predstavitev naravnih in kulturnih lepot Goričkega z ostalim nižinskim Prekmurjem.« Ob tem je še posebej izpostavil pomen malih in srednjih podjetij ter različnih oblik turizma - še zlasti zdraviliškega turizma, ki ostaja gonilna sila prekmurskega razvoja.
(Foto: Nebojša Tejić/Salomon 2000)
»Prekmurje je zagotovo tisti del Slovenije, ki najbolj potrebuje decentralizacijo države, nove pristojnosti, sredstva in razvojne priložnosti. To je velik izziv bližnje prihodnosti in prepričan sem, da ga bomo zmogli. Ni pa to pot, ki bi bila lahka. Skriva mnogo presenečenj, a hkrati ponuja nove priložnosti in nove izzive. Prepričan sem, da bomo na tej poti vedno znova znali skupaj poiskati prave cilje in jih skupaj tudi uresničevati,« je ob koncu poudaril premier Janez Janša.
Govor predsednika Vlade RS
