»Evropska unija je danes odločno podprla Gruzijo, hkrati pa ni zaprla vrat Rusiji,« je po izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki je na pobudo francoskega predsedstva potekalo v Bruslju, dejal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da bodo predstavniki Evropske unije o konfliktu med Gruzijo in Rusko federacijo ter njegovih posledicah podrobneje govorili prihodnji teden v Moskvi. »Evropska unija odločno vztraja na izvajanju dogovora v šestih točkah. Od hitrega izvajanja tega dogovora, ki ga je podpisala tudi Rusija, pa je odvisna tudi nadaljnja usoda pogajanj o partnerskem sporazumu med Evropsko unijo in Rusko federacijo. To je ključna in konkretna odločitev tega Evropskega sveta,« je poudaril premier.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Odločitev za zamrznitev pogajanj o partnerskem sporazumu, ki so bila začeta v času slovenskega predsedovanja, dokler dogovor ne bo realiziran v vseh šestih točkah, je po mnenju premierja Janeza Janše precej odločen sklep. Enotnost držav članic je bila na tem področju dosežena tudi dokaj hitro, nihče pa ni predlagal dodatnih in ostrejših ukrepov. »Enotnost Evropske unije glede odnosov z Rusko federacijo je bila tako hitro dosežena tudi zato, ker smo v prvi polovici leta, v času usklajevanja pogajalskega okvira za nov partnerki sporazum med Evropsko unijo in Rusijo, opravili vrsto razgovorov in tako danes teh razprav ni bilo potrebno ponavljati.«
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Ključna vsebina skorajšnjih pogovorov v Moskvi bo izvajanje šestih točk sporazuma, še posebej pa šeste točke, ki jo je, po besedah premierja Janeza Janše, Rusija pravzaprav že prekršila. Ta namreč govori o tem, da bo mednarodna skupnost pričela z razpravo o določitvi končnega statusa oziroma o rešitvi statusnih vprašanj Abhazije in Južne Osetije. »S tem ko je Ruska federacija, potem ko je bila že podpisala ta sporazum, enostransko priznala Južno Osetijo in Abhazijo, je neposredno postavila pod vprašaj to šesto točko sporazuma in s tem tudi svojo kredibilnost. Jaz mislim, da je bila to politična napaka s strani Rusije. Verjetno bo to točka, kjer bo stvari najtežje vrniti nazaj v čas podpisa. Ključen za mir in stabilnost pa je umik ruskih vojaških sil z zasedenih ozemelj v Gruziji na točke, kjer so bile pred 8. avgustom,« je dejal predsednik slovenske vlade.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Današnja odločitev za odločno podporo Gruziji je, tako premier Janez Janša, ravno prava stopnja odgovora. Hkrati pa ta ne zapira vrat Rusiji glede na skupne interese in sodelovanje, kar je pomembno tako za Evropsko unijo kot tudi za Rusko federacijo. »Ni namreč možno pričakovati neke večje stabilnosti v Gruziji, v regiji ter tudi v celotni vzhodni soseščini Evropske unije brez ruskega sodelovanja,« je prepričan premier, ki je napovedal, da bodo evropski voditelji o tem ponovno razpravljali oktobra oziroma novembra, takrat pa bodo sprejeti tudi konkretni zaključki.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Predsedniki držav in vlad so se tudi dogovorili, da bo Evropska unija Gruziji pomagala pri obnovi ter pospešila postopke medsebojnega sodelovanja. Tako bo prišlo do enostavnejših postopkov pri izdajanju viz gruzinskim državljanom za vstop v Evropsko unijo. Sedemindvajseterica pa bo prav tako sodelovala s svojo misijo pri zagotavljanju stabilnosti in vzpostavljanju zaupanja v Gruziji. Preko donatorskih konferenc ji bo zagotovila finančno pomoč, v veliki meri pa je Gruziji že pomagala z donacijami za begunce in prve sanacijske ukrepe po samem konfliktu.
(Foto: Kristina Kosec/Bobo)
Sicer pa se je v razpravi na zasedanju izrednega Evropskega sveta premier Janez Janša zavzel za podporo gruzinskemu predlogu, da se izvede mednarodna preiskava o tem, kako so potekali posamezni dogodki gruzinsko-ruskega konflikta. Izpostavil je zelo zanimivo razpravo na včerajšnjem Strateškem forumu Bled, na katerem so sodelovali tako predstavniki gruzinske vlade, kot tudi ruskega zunanjega ministrstva. »Tam je prišlo na dan nekaj zelo zanimivih podrobnosti o tem, kdaj so šli tanki čez mejo, kakšno orožje je kdo uporabljal, kdo je oboroževal posamezne skupine v Južni Osetiji. Ko bomo, na podlagi dela neke nevtralne mednarodne preiskovalne komisije, razpolagali s točnimi in nedvoumnimi datumi in podatki, bo tudi lažji odgovor na vprašanje, kdo je pravzaprav začel konflikt,« je dejal premier. Dodal je, da je sedaj očitno, da je ta koncentracija ruskih vojaških sil v tej regiji bila nekaj, kar se ni zgodilo čez noč, saj se je to pripravljajo. To v kontekstu nekih širših ocen navaja na sklepanje, da se je nekdo odločil za demonstracijo sile v tej regiji, je prepričan predsednik vlade Janez Janša.
