Zgornja Polskava, 07. januar 2006: predsednik Vlade RS Janez Janša je komentiral zadnje aktualne dogodke po sprejemu uredbe o določitvi ribolovnega morja Republike Slovenije (foto: BOBO)
Glede odziva hrvaške strani je dejal, da se je potrebno zavedati, da je Hrvaška svoj ribolovni pravilnik sprejela 15. decembra lanskega leta, s katerim je močno posegla v slovenske teritorialne vode. Slovenija z nedavno sprejeto uredbo tako v bistvu skuša te stvari popraviti in ne vleče enostranskega koraka, temveč odgovarja na takšen korak. »Ob tem bi si želeli bolj državotvorne vloge tudi slovenske opozicije – nekoliko smo razočarani nad nekaterimi reakcijami. V nobenem primeru pa s tem ukrepom Slovenija ne prejudicira nobene akcije, tudi v samem aktu piše, da gre za začasne rešitve, ki bodo veljale toliko časa, dokler se ne dogovorijo drugačne rešitve s sosednjo državo. Ko gre za problematiko ribolova, naj spomnim, da v tem trenutku poteka – na žalost zelo počasi – dogovarjanje med Hrvaško in Evropsko komisijo glede uresničevanja SOPS-a. Ta sporazum o maloobmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško je to vprašanje zelo dobro rešil, vendar se zatika pri sami implementaciji. V kolikor bi bila Hrvaška pri tem dogovarjanju bolj kooperativna, potem nobeni pravilniki ne bi bili potrebni. Zato je torej nekoliko nenavadno, da s sosednje države ni posebno velike volje, da se dogovori implementacija SOPS-a. Pri tem pa se sprejemajo enostranski pravilniki. Slovenija ni mogla ostati brez reakcije. V kolikor ne bi reagirala, bi ravnala enako kot v nekaterih letih in obdobjih devetdesetih let, ko je prišlo do neke pozicije, na podlagi katere je Slovenija izgubljala nekatera pogajalska izhodišča.«
Glede nedavnih izjav predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja pa je premier Janez Janša dejal, da sta na Brionih podpisala izjavo, v kateri piše, da je izhodišče za reševanje tega vprašanja stanje na dan 25.6.1991, ko je Slovenija nadzorovala celoten piranski zaliv in je imela dostop do mednarodnih voda preko svojih teritorialnih voda. Poudaril je, da preko tega slovenska vlada nikoli ne bo šla.
Na vprašanje o strategiji Slovenije na področju slovensko – hrvaških odnosov pa je premier dejal: »Ko govorimo o problemih, ki jih je potrebno rešiti v dvostranskem dialogu, potem je težko govoriti kategorično, ker to ni odvisno samo od ene strani – ni odvisno samo od nas. Naša želja je, da se to razreši in ne želimo, da Hrvaška z vstopom v EU dobi še en dodaten nerazrešen problem. To namreč ni interes EU, niti ni interes Hrvaške, zato je treba ta manevrski prostor, ki se je delno tudi povečal z začetkom pogajanj Hrvaške za članstvo v EU, izkoristi v najboljši meri. Žal mi je za tempo izboljševanja odnosov in reševanja odprtih vprašanj, ki smo ga imeli v prvi polovici prejšnjega leta in ni dobil nadaljevanja s trenutkom, ko je Hrvaška sprejela sporazum o razmejitvi epikontinentalnih pasov med Hrvaško in Italijo. Tako je naredila nek korak, s katerim je prvič ravnala v nasprotju z izjavo, ki je bila podpisana na Brionih in je zanikala neko pravico, ki je za Slovenijo zgodovinska. Slovenija je bila prisiljena odgovoriti na ta korak in tako odgovorila z zakonom, ki ga je sprejel slovenski parlament. Decembra se je to dejanje ponovilo z ribolovnim pravilnikom, sledila je uredba o določitvi ribolovnega morja Republike Slovenije, ki jo je bila Slovenija prisiljena sprejeti. Zato še enkrat ponavljam, da to niso bili enostranski koraki. Zavedamo se, da niti eno, niti drugo ni dobra rešitev, vendar smo bili v takšno ravnanje prisiljeni. Sem trdno prepričan, da, - glede na to, da Slovenijo in Hrvaško združuje mnogo več stvari, kot ju ločuje - sta Slovenija in Hrvaška medsebojno zelo pomembna ekonomska partnerja. Slovenija je Hrvaško podpirala pri naporni poti, ko se je borila za začetek pogajanj za vstop v EU. Glede na to, da je naš strateški interes, da se schengenska meja v prihodnosti ne konča na meji s Hrvaško, ampak čim dlje od nas, da je cona stabilnosti čim širša okoli Slovenije, bo Slovenija še naprej podpirala Hrvaško na tej evropski poti. Bo pa morala Hrvaška na tej poti – tako kot je to morala storiti Slovenija – izpolniti vnaprej znane kriterije, med katerimi so tudi politični kriteriji. Ocenjevanje teh kriterijev se tudi zaradi nekoliko ostrejšega ozračja do vprašanja širitve EU zaostruje, česar bi se morala naša sosednja država zavedati. Smo v situaciji, v kateri je potrebno nabirati zaveznike in ne nasprotnike.«
