Predsednik Vlade RS Janez Janša je danes predsedniku Državnega zbora RS, predsednikom parlamentarnim strank ter poslanki in poslancu madžarske in italijanske narodne skupnosti poslal pismo glede podpisa sporazuma parlamentarnih strank Partnerstvo za razvoj, v katerem bi se dogovorili o ključnih ciljih prihodnjega razvoja Slovenije ter določili okvirne poti za njihovo uresničitev.
FOTO: BOBO
Premier Janez Janša v pismu podpira predlog, da bi vsebinski del sporazuma nadgradili tudi s proceduralnim dogovorom, ki bi omogočil opozicijskim strankam oziroma poslancem sodelovanje pri oblikovanju konkretnih rešitev za uresničevanje razvojnih ciljev iz Partnerstva za razvoj še pred formalno vložitvijo zakonskih projektov v zakonodajno proceduro. Ob uporabi izkušenj, ki jih parlamentarne stranke v Sloveniji imajo pri pripravi nekaterih konkretnih rešitev ob vstopanju v Evropsko unijo in NATO ter pri pripravi t.i. zaščitne zakonodaje v mandatu 1996-2000, je po mnenju predsednika vlade moč oblikovati dovolj učinkovit sistem predhodnega usklajevanja, ki bo omogočal polno sodelovanje opozicije v pripravljalni fazi projektov in hkrati pospešil kasnejšo formalno proceduro. »Še posebej, če bo pristop sedanje opozicije k strateškim vprašanjem bodočega razvoja Slovenije vsaj približno toliko konstruktiven, kot je bil konstruktiven pristop nekdanje opozicije v prej naštetih primerih v preteklosti,« je zapisal premier Janez Janša.
Na podlagi konkretnih pripomb, ki so jih parlamentarne stranke že ali pa jih še bodo posredovale, bo pripravljena druga verzija partnerstva za razvoj, prav tako pa tudi predlog proceduralnega dogovora. Predsednik vlade pa v svojem pismu opozarja, da vseh načelnih pripomb na vsebinski del Partnerstva za razvoj ne bo mogoče upoštevati. Medtem, ko LDS v svojem dopisu omenja nekatera nova področja, ki naj bi jih dokument obravnaval, pa se je predsednik SD zavzel za krajšanje prvotnega besedila. Ob takšnih nasprotujočih si predlogih premier Janez Janša ne namerava spreminjati prvotnega pristopa, ki bo gradil na vključevanju konkretnih novih elementov v besedilo, če bodo imeli širšo podporo ter na izločanju tistih osnovnih predlogov, ki široke podpore ne bi dobili.
Predsednik vlade pa je v pismu največjo opozicijsko stranko pozval k večji resnosti pri obravnavi predloga, saj namreč različna pogojevanja v stilu spreminjanja koalicijske pogodbe ali upoštevanja nekaterih političnih zahtev opozicije, ki so v temeljnem nasprotju s programom sedanje koalicije in ne sodijo v domeno Partnerstva za razvoj, ne zvenijo niti verodostojno niti odgovorno. LDS je bila namreč na začetku mandata enakopravno povabljena v koalicijo, kjer bi imela možnost sooblikovati njen program, vendar je povabilo zavrnila. V primeru Partnerstva za razvoj pa ne gre za spreminjanje sedanje koalicije in njenega programa, temveč za iskreno ponudbo te koalicije za sodelovanje pri ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije, pri katerih lahko sodelujejo vsi, ki to želijo. »Kot je znano,« nadaljuje premier, »v prejšnjih mandatih opozicija svoje podpore strateškim vladnim projektom (EU, NATO, sporazum z Republiko Hrvaško) ni pogojevala z nepovezanimi političnimi zahtevami. Prav tako menim, da navedba SD v predlogu proceduralnega dela sporazuma, po kateri zaveza predsednikov parlamentarnih strank ne bi v ničemer obvezovala njihovih poslanskih skupin, ni mišljena resno. Kakšen smoter pa bi potem imelo podpisovanje sporazuma in dolgotrajno usklajevanje posamičnih zakonskih rešitev, če to v ničemer ne bi vezalo poslancev v DZ pri dejanskem sprejemanju usklajenih rešitev? Samo po sebi se razume, da predsednik stranke ali kdo drug v njegovem imenu ne more podpisati nečesa, kar njegovi poslanci ne podpirajo.«
Ob koncu je predsednik vlade naslovnike pisma še pozval, da po pregledu zbranih pripomb morebitne dodatne predloge za vsebinski ali proceduralni del Partnerstva za razvoj pošljejo najkasneje do 28. marca 2006.
Pismo predsednika Vlade RS
