Premier Janez Janša na zasedanju predsednikov držav in vlad Evropske ljudske stranke v Bruslju (Foto: BOBO)
Pred današnjim zasedanjem Evropskega sveta pa so se nekateri predsedniki vlad in držav sestali še na vrhu Evropske ljudske stranke, kjer so analizirali povolilne vtise strank tistih držav, kjer so pred kratkim potekale volitve. Največ razprave se je po besedah predsednika vlade Janeza Janše vrtelo okrog evropske ustavne pogodbe oziroma vprašanja kaj storiti v času, ko jo je večina držav ratificirala, dve državi sta rekli ne, ostale pa še oklevajo. Premier je poudaril, da so tiste države, ki bi evropsko ustavno pogodbo lahko še ratificirale in imajo tudi zadostno politično oziroma javno podporo, opozarjale na delikatno situacijo, v kateri so se znašle. Vlade teh držav se namreč soočajo s problemom kako volivcem reči naj na referendumu glasujejo za evropsko ustavno pogodbo in jo tako ratificirajo, hkrati pa je nemogoče reči, kdaj bo ta stopila v veljavo. »Prišlo je do kontradiktorne situacije, ki je značilna za podobne povezave, kot je Evropska unija. V prihodnje bi bilo zato v institucije potrebno vgraditi mehanizme, ki bodo takšne situacije razreševale«, je dejal premier ter nadaljeval, da je ključni problem ali je potrebno vztrajati na ustavni pogodbi in njeni ratifikaciji, hkrati pa je potrebno podaljšati tudi obdobje iskanja teh rešitev. Po premierjevih besedah bo to obdobje zelo verjetno podaljšano tam nekje do konca 2008, veliko upanja pa se polaga v čas nemškega predsedovanja.
Premier Janez Janša v pogovoru z avstrijskim zveznim kanclerjem in predsedujočim EU Wolfgangom Schüsslom ter avstrijsko ministrico za zunanje zadeve Ursulo Plassnik (Foto: BOBO)
Na tokratnem Evropskem svetu se sicer bodo predsedniki držav in vlad posvetili večji transparentnosti delovanja Evropske unije kot tudi premikom na področju haaškega programa, predvsem glede pravosodja, ilegalnih migracij ter splošne varnosti državljanov. Ustrezno pozornost bodo namenili tudi izvajanju schengenske zakonodaje ter tehnični pripravljenosti na širitev Schengenskega območja. Prav tako bodo udeleženci vrha med drugim govorili tudi o evropski energetski politiki, učinkovitejšem skupnem nastopu navzven ter o pospešitvi aktivnosti na področju raziskav in razvoja.
Premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel v pogovoru z nemško zvezno kanclerko Angelo Merkel, levo od njiju francoski predsednik Jacques Chirac (Foto: BOBO)
Evropska unija želi izboljšati delovanje evropskih institucij in vzpostaviti bolj učinkovito zunanjo politiko. Predsedniki držav in vlad se bodo pogovarjali še o naslednjih korakih glede Pogodbe o Ustavi za Evropo, pregledali bodo stanje glede širitve povezave (Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Turčija), pričakuje pa se tudi sprejetje posebne deklaracije o Zahodnem Balkanu. V okviru razprav o zunanjih odnosih načrtujejo sprejetje deklaracije o Iranu, Iraku, mirovnem procesu na Bližnjem Vzhodu, Afriki in Libanonu.
