Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki se v New Yorku udeležuje splošne razprave na 62. zasedanju Generalne skupščine OZN, se je danes ob robu zasedanja sestal tudi s predsednikom Republike Srbije Borisom Tadićem in predsednikom Vlade Republike Črne gore Željkom Šturanovićem.
Predsednik vlade Janez Janša se je srečal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem (Foto: Tina Kosec/Bobo)
Obe srečanji predsednika slovenske vlade sta bili v prvi vrsti namenjeni izmenjavi pogledov na aktualne razmere na področju Zahodnega Balkana. Ena izmed osrednjih tem je bilo tudi pismo, ki ga je premier Janez Janša v zvezi z Zahodnim Balkanom v začetku tega tedna pisal predsednikom držav in vlad držav članic Evropske unije ter Evropski komisiji, s katerimi je med drugim želel opozoriti, da se rešitve posameznih vprašanj v omenjeni regiji med seboj ne smejo pogojevati. »Ena od takšnih je evropska perspektiva Srbije in določanje bodočega statusa Kosova,« je dejal premier in izrazil obžalovanje, da predlogu posebnega odposlanca Ahtisaarija niso sledile bolj konkretne aktivnosti.
Premier Janez Janša je zatrdil, da ima Srbija na evropski poti vso podporo Slovenije in da t.i. kosovsko vprašanje pri tem ni ovira. »Mislim, da je treba pogajanja s Srbijo nadaljevati takoj, že v tem trenutku in ne čakati na stališče Srbije ali pa na obnašanje Srbije po tem, ko bo na mizi predlog o določitvi dokončnega statusa Kosova.« Le tako se lahko vzame nekaj vetra iz jader najbolj radikalnim političnim silam v Srbiji, ki nastopajo s parolo, da ne bodo zamenjali Kosova za evropsko perspektivo, je še poudaril premier.
Predsednik vlade Janez Janša v pogovoru s črnogorskim predsednikom vlade Željkom Šturanovićem (Foto: Tina Kosec/Bobo)
Slovenija vidi vprašanje Kosova, ki ga bo zagotovo podedovala od portugalskega predsedstva Evropske unije, kot izziv in se, po besedah predsednika vlade Janeza Janše, nanj tudi resno pripravlja. »V letošnjem letu skoraj zagotovo ne bo prišlo do konkretnih korakov oziroma do radikalnih odločitev posameznih držav glede priznavanja neodvisnega Kosova,« je dejal premier. Ključne aktivnosti bodo potekale v zimskih in pomladih mesecih naslednjega leta - v času, ko bo Slovenija imela na svojih ramenih velik del odgovornosti tudi za to regijo. Slovenija pa si bo, po njegovih besedah, prizadevala, da bi bila Evropa pri vprašanju Kosova enotna. Premier je obžaloval, da je tako med članicami OZN, kot tudi v okviru Trojke, ki mora ponuditi neko rešitev oziroma izdelati poročilo, prišlo do vnaprej izraženih različnih stališč. Na ta način se, po njegovem mnenju, zgolj omejuje manevrski prostor, saj ni mogoče najti neskončno število različnih rešitev.
Tudi v pogovoru s črnogorskim kolegom sta sogovornika soglašala, da bi bila čim prejšnja rešitev kosovskega vprašanja dolgoročno koristna za vse, tudi za Srbijo. »Samo na ta način, to vprašanje ne bo stalna, najbolj aktualna politična tema, ampak se bodo narodi v tem delu Evrope lahko končno obrnili proti prihodnosti,« je zatrdil.
Predsednik vlade Janez Janša se je s predsednikoma vlad Črne gore in Srbije pogovarjal tudi o dvostranskem sodelovanju in krepitvi gospodarske menjave. Tako se v prihodnje načrtuje priprava in podpis različnih sporazumov, ki bodo gospodarsko sodelovanje še dodatno spodbudili.
Magnetogram izjave predsednika Vlade RS
