Predsednik Vlade RS Janez Janša je na nocojšnji državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Cankarjevem domu nastopil kot slavnostni govornik in se v imenu slovenske države opravičil vsem preživelim političnim zapornikom, ki so trpeli preganjanje v drugi polovici 20. stoletja. "Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe," je dejal premier ter izrazil željo, da bi za tem opravičilom stal sleherni državljan in državljanka te države.

 

(Foto: Bor Slana/Bobo)

 

V svojem govoru je poudaril, da je v nasprotju z obdobjem pred letom 1990 Republika Slovenija utemeljena na človekovih pravicah. Pojem človekovih pravic je bil tudi ključen pojem slovenske pomladi, ki so ga kot bistvo svojih političnih programov posvojile tudi vse nastajajoče zveze in gibanja, ki so nastajala konec osemdesetih let.

 

Osrednja tema državne proslave Izginuli spomin je bila posvečena spominu na politične zapornike v  Sloveniji v obdobju 1945 - 1990, na posameznike in družine, na desettisoče sonarodnjakov, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja hudo trpeli. Predsednik vlade je ob tem poudaril, da država, ki je nastala po koncu druge svetovne vojne, in katere del je bila tudi Slovenija, ni bila utemeljena na človekovih pravicah. Kljub univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je že leta 1948 sprejela Generalna skupščina OZN, je istega leta politična policija zaradi političnih deliktov aretirala 6985 ljudi, leto kasneje, ko so civilizirane države uveljavile določila deklaracije o človekovih pravicah v svoje pravne rede, pa je Udba v Sloveniji aretirala kar 8762 ljudi.

 

Predsednik vlade je pojasnil, da politična represija ob koncu druge svetovne vojne in po njej ni imela temelja v odporu proti okupatorju, temveč je šlo za revolucijo in razredni boj, zaradi česar je mnogo pogumnih in pokončnih ljudi, ki so si upali tvegati, zapustilo Slovenijo.

 

(Foto: Bor Slana/Bobo)

 

V svojem govoru je spomnil tudi na izbrisane in Rome. Kot je dejal, je Slovenija po osamosvojitvi podelila kar 200.000 državljanstev vsem tistim, ki so si hoteli urediti status. Hkrati pa Slovenija takrat ni nikomur odrekla državljanstva oziroma, da si v skladu z zakonodajo uredi kakšen drug status. Ob tem je poudaril, da ne gre podeljevati državljanstva tistim, ki ga niso hoteli. Dodal je še, da ne gre za kršenje človekovih pravic, če nekateri ob osamosvojitvi niso hoteli izkoristiti ponujenih možnosti in si urediti statusa v Sloveniji. Kot ustrezno rešitev za problem izbrisanih je izpostavil ustavni zakon, ki ga je vlada že pripravila, in s katerim bi popravila vsako krivico posebej.

 

Glede Romov pa je premier povedal, da je pravica Romov ustavna kategorija. Spomnil je na to, da je Slovenija sprejela poseben romski zakon, s katerim se uresničujejo pravice romske skupnosti. Dodal je, da tudi države z bistveno večjo romsko populacija nimajo posebnega zakona o Romih.

 

Neposredno pred samo slovesnostjo se je predsednik vlade Janez Janša udeležil tudi sprejema ob dnevu človekovih pravic, ki ga je priredila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik (Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Predsednik vlade je spregovoril tudi o kršenju človekovih pravic v današnji Sloveniji. Ob tem je zlasti opozoril na sodne zaostanke. "Nismo še iznašli načina, da bi si zagotovili takšen pravosodni sistem, ki bi delil pravico v realnem času," je poudaril in dodal, da je to ključna naloga, ki čaka Slovenijo v prihodnosti. Glede revščine in socialne izključenosti pa je dejal, da tega ne more odpraviti le država, ampak vsi državljani s splošno medčloveško solidarnostjo. Po mnenju premierja je potrebno na problem revščine gledati tudi širše: "V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji doživeli nekaj resnih opozoril, da smo preveč zaprti vase, da ne znamo pogledati po svetu, da ne vidimo, kako je drugod, in da se zaradi tega premalo vključujemo v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti." Prav predsednik države Janez Drnovšek pa je po njegovem mnenju tisti, ki je še posebej deloval v tem duhu. Premier je zato v tej luči kot dragocen prispevek predsednika države izpostavil dejstvo, da je opozoril na to, hkrati pa je napovedal tudi povečanje sredstev Slovenije za mednarodno razvojno pomoč.

 

     Govor predsednika Vlade RS