Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je danes na 31. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije poslankam in poslancem predstavil Program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ob tem je dejal, da je predsedovanje Evropski uniji projekt, ki ga lahko označimo za nacionalnega, pri tem pa je pomembna tudi vloga Državnega zbora RS.

 

(Foto: Kristina Kosec/Bobo)

 

Poslancem je predstavil pet prednostnih nalog slovenskega predsedovanja EU. Ratifikacijo reformne pogodbe v državah članicah je postavil na prvo mesto in dejal, da gre v tem primeru za izjemno občutljiv proces. »Nobenih garancij ni, da se ne bo spet zgodila nesreča,« je opozoril in dejal, da je treba narediti vse, da bi tveganja za neuspeh čimbolj zmanjšali. Po njegovem ne Slovenija ne Francija, ki bo predsedovala povezavi za Slovenijo in tako proces ratifikacije podedovala, ne smeta tvegati z odpiranjem novih vprašanj, ki bi lahko negativno vplivala na ratifikacijo dokumenta. Slovenija bi po napovedih premierja dokument lahko ratificirala v začetku prihodnjega leta. Ambicija Slovenije je, da ob predaji predsedovanja Franciji ugotovi, da je večina članic pogodbo že ratificirala in da obstajajo realne možnosti, da bo dokument sprejet povsod.

 

Druga prioriteta je energetsko-podnebni paket. »Naša naloga je obveznosti v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam porazdeliti med posamezne članice,« je pojasnil premier in menil, da bo to izredno naporno. Slovenija ne napoveduje, da bo ta sveženj rešila v času slovenskega predsedovanja, bi pa bilo po mnenju predsednika vlade to vsekakor dobro. »Na tehtnici je tisto, kar Evropejci najbolj cenimo: kakovost življenja,« je poudaril, ob tem pa opozoril, da je nemogoče pričakovati, da bomo uspešni, če bomo za druge zagovarjali drugačne kriterije kot zase.

 

Kot tretjo prednostno nalogo je premier Janez Janša omenil uresničevanje prenovljene lizbonske strategije, ki naj bi povečala konkurenčnost evropskega gospodarstva. Spomnil je, da je po zadnjem vrhu EU - Afrika v Lizboni postalo očitno, da mora Evropa okrepiti razvojno pomoč tretjim državam, če hoče ohraniti vlogo globalnega dejavnika.

 

Glede četrte prioritete, širitvene in evropske sosedske politike, je premier prepričan, da bo v središču pozornosti slovenskega predsedovanja Zahodni Balkan. Znotraj te prednostne naloge bo po njegovem mnenju najzahtevnejši izziv vprašanje prihodnjega statusa Kosova. Pojasnil je, da bo Slovenija pri naslednjih korakih glede tega vprašanja zasledovala dva cilja: »Rešitev, ki ne bo ohranjala statusa quo in bo zagotavljala stabilnost, ter rešitev, ki bo zagotavljala enotnost unije. To ne bo lahko,« je prepričan predsednik vlade, ki je še dejal, da je Evropski svet s sprejetjem skupnega stališča do tega vprašanja pretekli teden poskrbel, da bo breme nekoliko lažje.

 

Peta prednostna naloga je medkulturni dialog. Ta po besedah premierja ne bo tekel samo znotraj Evropske unije, temveč tudi z Zahodnim Balkanom, sredozemskimi državami in drugimi. Dogajanje na tem področju bo po napovedih predsednika vlade zelo pestro. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prihodnje leto ustanovili Evro-sredozemsko univerzo na Primorskem.

 

Poleg teh pa bodo na programu slovenskega predsedovanja tudi druge naloge, med katerimi so širitev schengenskega območja tudi v zračnem prostoru, širitev območja evra na dve novi članici, Malto in Ciper, ter naloge s področja zdravja, prometa, kohezijske politike in drugih.

 

Priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije so po besedah predsednika vlade Janeza Janše potekale v skladu z zastavljenimi cilji in časovnico. Slovenija bo to nalogo začela ambiciozno in s ponosom.

 

   Nastop predsednika Vlade RS

  Program slovenskega predsedovanja Svetu EU (slo/ang/fra)