Belgija, Bruselj, 16. december 2005: Premier Janez Janša se udeležuje zasedanja Evropskega sveta. Na sliki v pogovoru z visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Javierjem Solano (foto: BOBO)
Predsednik Vlade RS je izrazil zadovoljstvo in prepričanje, da je nastali neto položaj Slovenije dober. Poudaril je, da je rezultat boljši, kot se je pričakovalo na začetku in tudi boljši, kot je bil predzadnji predlog britanskega predsedstva. "Dobili smo evropski proračun, katerega skupni obseg je preko 860 milijard evrov. Povečal se je predvsem kohezijski del proračuna, deloma pa je več sredstev namenjenih za razvoj podeželja. Izboljšana je tudi alokacija sredstev glede same strukture proračuna, saj bo več sredstev namenjenih za uresničevanje ciljev Lizbonske strategije, torej za raziskave in razvoj," je dejal premier.
Dogovor je prinesel tudi odločitev, da bodo pri izračunu rabata Veliki Britaniji trajno izločeni izdatki, povezani s širitvijo Evropske unije. Dobrodošla novost je tudi odločitev glede celovite revizije proračuna unije, ki naj bi se zgodila v letih 2008-2009, je pojasnil premier Janez Janša in dodal, da bo revizija zajela tako skupno kmetijsko politiko kot tudi celoten rabat Velike Britanije.
Belgija, Bruselj, 16. december 2005: Premier Janez Janša se udeležuje zasedanja Evropskega sveta. Na sliki s predsedujočim EU Tonyjem Blairom (foto: BOBO)
Evropski proračun je potrebno uskladiti še med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. "Glede na to, da so se deloma povečala sredstva tudi za evropsko administracijo, bo ta naloga nekoliko lažja," je povedal premier in nadaljeval, da Slovenija zapušča ta Evropski svet z zadovoljstvom, kljub temu, da je skupni obseg proračuna manjši, kot je bil zadnji predlog luksemburškega predsedstva. "Slovenija je v bistvu ohranila enak položaj, kot ga je imela takrat. Dejstvo je, da bomo na področju kohezijske politike na letni ravni imeli na voljo skoraj štirikrat večji del sredstev, kot smo jih imeli v sedanji evropski perspektivi. To je v denarju okoli 120 milijard tolarjev na leto, kar so visoka kohezijska sredstva," je poudaril premier. Glede na to, da je prišlo tudi do spremembe pravil porabe teh sredstev in bo v času 2007- 2010 veljala formula N+3 in ne N+2, kar omogoča boljšo porabo teh sredstev ter večjo fleksibilnost, je to za slovenske razvojne potrebe znatna injekcija, ki lahko bistveno pospeši naš gospodarski razvoj, je dejal predsednik vlade. Poudaril je, da je prišlo do pomembne spremembe pri lastnem sofinanciranju, kjer je do sedaj veljalo, da je potrebno financirati 25 odstotkov, zdaj se je to znižalo na 15 odstotkov, kar je velika olajšava za državni proračun in kar povečuje učinek teh sredstev.
Premier Janez Janša je še dodal, da je med ostalimi pomembnimi odločitvami, ki so bile deloma odvisne od sprejetja finančne perspektive, najpomembnejša odločitev, da se Makedoniji podeli status kandidatke, kar je dober signal ne samo za evropsko prihodnost Makedonije, ampak za celotno regijo.
