NOVICA

Premier Borut Pahor je odgovarjal na poslanska vprašanja na 24. redni seji Državnega zbora

Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je na 24. redni seji Državnega zbora odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Poslanska vprašanja so premierju Borutu Pahorju zastavili trije opozicijski poslanci, in sicer Zmago Jelinčič Plemeniti iz poslanske skupine SNS, Zvonko Černač iz poslanske skupine SDS ter mag. Radovan Žerjav iz poslanske skupine SLS. Iz koalicijske poslanske skupine DeSUS pa je poslansko vprašanje postavil Joško Godec.

 

Poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega je zanimalo kaj namerava Vlada Republike Slovenije oziroma njeno ministrstvo za zunanje zadeve storiti glede zaščite Slovencev živečih na Kosovu. Premier Borut Pahor mu je odgovoril, da naj bi po neuradnih podatkih na Kosovu stalno prebivalo okoli 400 Slovencev, »kar je slaba četrtina vseh Slovencev, ki so tam živeli pred letom 1999.« V nadaljevanju je premier pojasnil, da se pripravlja obsežen seznam Slovencev s Kosova, ki bo vseboval zgodovino slovenskih priseljevanj na Kosovo ter posamezne zapise njihovih življenjskih zgodb. »Pričakovati je, da bi nam omenjeni seznam lahko predstavil ne le podatke o tem, koliko Slovencev je Kosovo zapustilo, ampak tudi, koliko jih je tam ostalo in kdo so,« je še dejal premier Pahor. Glede pogrešanih oseb slovenskega porekla, ministrstvo za zunanje zadeve doslej ni prejelo nobenih podatkov o tem, da bi sorodniki v minulih letih  prosili za konzularno pomoč v primeru pogrešanih/izginulih oseb s slovenskim ali drugim državljanstvom na območju Kosova. Če bi šlo za državljana Slovenije, bi bil tak postopek lahko sprožen tudi pri ustreznem oddelku slovenske policije (Interpol). »Podobno poslansko vprašanje ste vladi v preteklosti zastavili že dvakrat in vsakokrat vam je bilo pojasnjeno, da pristojni organi ne razpolagajo s podatkom o Slovencih, ki naj bi bili med pogrešanimi, izginulimi ali ubitimi osebami s Kosova. V kolikor bi dobili konkretne podatke, bo vlada odločno in takoj reagirala,« je v odgovoru poslancu še poudaril premier Pahor.

 

Poslanec Zvonko Černač je premierja Pahorja vprašal glede protipravnega omejevanja dostopa do javnega arhivskega gradiva bivše Službe državne varnosti. V odgovoru je premier pojasnil, da »je zaradi nekaterih odločitev, ki se vsaj nekaterim zdijo sporne, odločil, da sprejme pobudo predsednika SDS in skliče posvet predsednikov strank in vodij poslanskih skupin v zvezi z novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.« Glede omenjene problematike pa je direktorjema Arhiva RS in Sove ter sekretarju nacionalnega sveta za varnost naročil, da najpozneje do srede pripravijo poročilo iz katerega naj bo razvidno, kako so oni videli problem in ali so res ravnali nezakonito. Ob tem je dodal, da »predmet spora ni arhivsko gradivo SDV, ki bi nastalo v zvezi z notranjepolitičnim delovanjem te službe, ampak v zvezi z njenim klasičnim obveščevalnim in protiobveščevalnim delom v tujini.«

 

Poslanca Radovana Žerjava je zanimalo ali drži trditev, ki jo je izrekel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj, da je imela centralna banka Slovenije kot nadzornik bančnega sistema vpogled v vsa slabo zavarovana več stomilijonska bančna posojila menedžerjem. Zanimalo ga je tudi kako je slednja ukrepala in kako bo ukrepala vlada, da do primerov dajanja slabo zavarovanih posojil. Premier je poslancu odgovoril, da kot predsednik vlade ne more »ocenjevati neposrednega delovanja neodvisnih nadzornikov in institucij, kar velja tako za Agencijo za trg vrednostnih papirjev kot za Banko Slovenije.« Ob tem je sicer izrazil svoje mnenje, da bi morale vse nadzorne in regulatorne institucije, v skladu s sporazumom o medsebojnem sodelovanju, ki so ga podpisale, delovati v korist stabilnosti finančnega sistema in si pri tem medsebojno dajati »informacije in vso strokovno podporo.« Premier Pahor je še dejal, da vlada od pristojnih institucij pričakuje, »da v vseh omenjenih primerih izvedejo preiskovalne postopke in ugotovijo ali so bila storjena kazniva dejanja s strani uprav in nadzornih svetov. Poleg tega pričakujem, da bo tudi preiskovalna komisija državnega zbora prišla do ugotovitev, ki jih bodo pristojni v teh postopkih lahko uporabili.«

 

Poslanec Joško Godec je premierja prosil, če lahko podrobneje predstavi vsebino dogovorov, sklenjenih na zadnjem koalicijskem vrhu, 28. januarja 2011. Premier Pahor je pojasnil, da namerava vlada v sklopu razvojnih prioritet vlade, o katerih so se poenotili koalicijski partnerji, v sprejem Državnemu zboru posredovati 27 zakonov. Ob tem je izrazil prepričanje, da »bo večina zakonov, kolikor je mogoče v soglasju s socialnimi partnerji, sprejetih še letos.« Glede časovnice je premier dejal, da »če se komu zdi, da gre za neuresničljive sklepe, naj pojasnim, da je vlada pred letom dni sprejela odločitev o izhodni strategiji, tri četrt zakonov od teh pa jih že velja in učinkuje.« Ukrepanje pri regulaciji finančne krize je pokazalo, da je vlada stopila na prste marsikaterim interesom, tradicijam, lobijem in s tem sprožila vrsto nejevolje, »vendar je bilo to nujno, če smo želeli urediti nekatere stvari. S tem bomo tudi nadaljevali,« je še napovedal premier Pahor. Vlada bo pripravila tudi vse potrebno za socialni dialog in bo poskušala po svojih najboljših močeh priti do kompromisov. Opozoril pa je, da se lahko znova zgodi, da pri kakšnem od zakonov kompromisa v socialnem dialogu ne bo. Tedaj bo treba sprejeti politično odločitev, »ali politična večina prevzema nase odgovornost za neko reformo ali ne.«

 

  Magnetogram