Predsednik Vlade RS Janez Janša se je danes udeležil državne slovesnosti ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, kjer je bil tudi slavnostni govornik. V govoru je dejal, da so naši predniki Primorsko naselili na način, da se naša zahodna narodna meja praktično vse do nastopa totalitarnega fašizma ni premaknila. Niso gradili visokega zidu, niso organizirali nobene obmejne ali vojne krajine. Oblikovali pa so narodno zavest na tako visoki stopnji, da je stoletja ni mogla zlomiti nobena tuja sila. Slovenska narodna zavest na Primorskem je bila nepremagljiva in nezlomljiva.
FOTO: Uroš Hočevar
Premier je nato orisal zgodovinske okoliščine razvoja in obstoja Primorske, za katero je dejal, da je bila svojevrsten božji dar za Slovence, tako v gospodarskem kot duhovnem pogledu. »Mnogi so prepričani, da smo Slovenci kot narod obstali zaradi svoje zaprtosti. Vendar pa to ni res! Slovensko ozemlje je bilo vselej eno najbolj prehodnih, pa smo kljub temu obstali. Ne zaradi zaprtosti, ampak zaradi odprtosti in hkratne izjemne sposobnosti prednikov, da se prilagodijo zahtevnejšim razmeram in v njih tudi aktivno delujejo in vanje aktivno posegajo,« je dejal premier in poudaril, da ima Primorska izjemne zasluge, da smo Slovenci tako v gospodarskem kot duhovnem pogledu znali, ne le obdržati stik z razvitejšim in zahtevnejšim evropskim okoljem, ampak smo se vanj tudi uspešno vključevali.
Premier je govoril tudi o kulturi, ki bi se lahko, tako kot v preteklosti povezala z gospodarstvom. Podjetniki in podjetja bi lahko več dali za kulturo, kajti »zavedati se namreč moramo, da se samo z davščinami nikoli ne bo moglo zbrati toliko denarja, kot ga potrebuje kultura. Zlasti ne toliko, kolikor bi najboljša kulturna dela v resnici zaslužila. »Prepričan pa sem, da se bodo slovenski podjetniki v vse bolj urejenih in ugodnih gospodarskih razmerah lažje odločali tudi za donacije slovenski kulturi,« meni predsednik vlade Janez Janša.
Premier je dejal, da samostojna slovenska država začenja trajnejše gospodarsko reševanje Primorske z izgradnjo modernih cestnih in železniških povezav v duhu njenih večstoletnih tradicij in nadaljeval: »Posebno se nam zdijo pomembne povezave s širšim prostorom Panonske nižine in ozemlja vse tja do Ukrajine v okviru 5. evropskega koridorja.« Poudaril je, da z izgradnjo dveh novih univerzitetnih središč v Kopru in v Novi Gorici ne želimo le znanstveno in kulturno uravnovesiti ozemlja z onim onstran državne meje, ampak želimo ustvariti take razmere, da bodo mladi videli v domačih krajih svojo prihodnost in z novim znanjem in mladim elanom lahko prispevali k temu, da se popravijo več desetletne zamude in tudi napake v gospodarskem in družbenem razvoju.
»Cilj je trajnostni in skladen razvoj, ohranjanje in bogatitev regionalnega kapitala, vzpostavljanje poslovne klime in razvoj gospodarstva, ki bo prinašalo visoko dodano vrednost. Potrebno je izboljšati cestno infrastrukturo in na ta način izkoristiti poslovne in naravne danosti Primorske. Ta cilj mora imeti tudi primorsko vinogradništvo. Če je nekdaj zadovoljevalo Dunaj in Prago, zakaj si ne bi te pozicije povrnilo. Da je mogoče uspeti kljub hudi in brezobzirni konkurenci, je dokazala Luka Koper. Veliko si lahko obetamo od turizma, ki ima v bližnji severni Italiji bogato in še premalo izkoriščeno zaledje,« je še povedal premier Janez Janša.
Govor
