Foto: KPV
»Pot do tega sporazuma ni bila kratka. Lahko bi rekli, da je eden od motivov za takšen sporazum pozitivna izkušnja iz dosedanjega sporazumevanja parlamentarnih strank in predstavnikov narodnosti v slovenskem DZ ob pomembnejših odločitvah. Temelji tega sporazuma so tudi v pogovorih o prihodnosti, ki jih je začel predsednik republike, temelj je tudi dovolj široka koalicijska pogodba, ki omogoča povezave, ko gre za razvojna vprašanja tudi širše, temelj je Strategija razvoja Slovenije, ki je nastajala kar nekaj časa v prejšnjem in sedanjem mandatu in ki je temeljni strateški in razvojni dokument države, temelj pa je tudi okvir gospodarskih in socialnih reform na podlagi katerega je možno pripraviti konkretne ukrepe za pospešitev razvoja Slovenije,« je po podpisu sporazuma poudaril premier Janez Janša.
Upoštevajoč ustavna izhodišča, da je Slovenija pravna in socialna država, v kateri razvijamo tržno gospodarstvo, je Partnerstvo za razvoj postavilo v ospredje trajni razvoj, zavest da lahko večjo blaginjo trajno in dolgoročno dosežemo samo z večjo gospodarsko rastjo. V ospredje je postavljeno tudi povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ob upoštevanju socialnih potreb družbe in tudi socialne povezanosti ter vlaganje v človeka v njegovo znanje in sposobnosti da naučeno tudi ustvarjalno izkoristi.
Foto: KPV
»Današnji podpis sporazuma o partnerstvu za razvoj je nadaljevanje pozitivne tradicije širšega soglasja pred pomembnimi odločitvami v Sloveniji. Sem lahko štejemo zagotovo dogovor parlamentarnih strank decembra 1990 o izvedbi plebiscita o samostojni slovenski državi, sem lahko štejemo sporazum o sodelovanju parlamentarnih strank pri vključevanju v zvezo NATO, sporazum in sodelovanje parlamentarnih strank pri vstopu v EU. Pri vseh teh naštetih primerih je šlo za sposobnost tako pozicije kot opozicije, da na strateških odločitvah presežeta dnevno politiko in se dogovorita o prihodnosti. Tudi protokol, ki je sestavni del tega današnjega sporazumna, ni nekaj povsem novega v naši praksi. Podoben pristop smo imeli v času, ko smo usklajevali tako imenovano zaščitno zakonodajo, preden je Slovenija začela pogajanja o polnopravnem članstvu z EU. Danes je Slovenija del Evrope, tako gospodarsko kot tudi politično, v zadnjem desetletju sta se svet in Evropa pa tudi EU močno spremenili. Eden od rezultatov teh sprememb je tudi dejstvo, da pri ključnih razvojnih vprašanjih danes v EU ni več bistvenih razlik med klasičnimi političnimi opredelitvami. Lizbonsko strategijo leta 2000 pa tudi njeno prenovo v lanskem letu so potrdile vlade 20-tih oziroma 25-tih držav, ki jih vodijo člani Evropske ljudske stranke, Evropskih socialistov, Evropskih liberalcev. Za nobeno od teh ključnih političnih skupin v Evropi sodelovanje na evropski ravni pri razvojnih vprašanjih ni bil problem – če bi bil, do Lizbonske strategije nikoli ne bi prišlo,« je prepričan premier.
»Za Slovenijo je današnji podpis sporazuma pomemben vsaj iz treh razlogov. Prvič, ker je vzpostavil osnovni vsebinski okvir, v katerem iščemo konkretne rešitve in odgovore na slovenski razvojni izziv. Drugič, ker bo omogočil vključitev večjih razvojnih potencialov že v pripravo predlogov rešitev zakonov, preden se začne ta obravnava in preden ta možnost nastopi za obravnavo v DZ. In tretjič, ker bo ta sporazum omogočil, da se v javnosti posamezni predlogi ocenjujejo bolj realno glede na njihovo dejansko vsebino in ne zgolj z vidika, kdo jih je predlagal. To pa je osnovni predpogoj, da znotraj dogovorjenega okvirja izberemo res tiste rešitve, ki so najboljše,« je dejal predsednik vlade.
Foto: BOBO
Ob koncu je premier Janez Janša vsem parlamentarnim strankam, ki so današnji sporazum podpisale, ter poslanki in poslancu madžarske in italijanske narodnosti čestital za pogum in sposobnost trezne presoje v skupno dobro. Ta je po njegovih besedah omogočila, da nadaljujemo pozitivno tradicijo v slovenski zgodovini. Slovenija je namreč danes naredila pomemben korak v smeri hitrejšega razvoja in večje blaginje.
Besedilo sporazuma
